Tako, uradno in z vsemi potrebnimi koleki poštepljano priznam, da sem postala lena. Oziroma, da sem utrujena. To posebej velja za pozne popoldneve in večere, ko bi zdaj ob dolgih dnevih in (relativno) več svetlobe morala še kipeti od energije. Pa ne. Namesto tega obležim na kavču in, priznam, spim. Čisto tako, zares. Medtem se je kup perila za likanje že tako neznosno povečal, da mi je seveda premosorazmerno s tem ostalo skoraj nič razpoložljivih oblek za med ljudi in nekaj je bilo treba ukreniti. Ker so mi v vseh tehničnih trgovinah zagotovili, da jim še niso dobavili "pegle-lika sama", sem se morala sprijazniti s tem, da bom a) morala v javnost v razvlečeni in preluknjani trenerki, b) nehala hoditi v javnost in "izkoristila sistem" tako kot še marsikdo in končno sprejela tisto ponujeno bolniško, ali c) milom ili silom našla eno okence minimalne energije in volje in končno zlikala tisto tuniko, dve in hlače (in ko sem že ravno pri tem še eno moževo srajco in hlače, več menda ne rabi) in prenehala s to svetovno oblačilno krizo.
In tako sem danes vstala ob 5.30. Ni švoh. (Samo dan se mi že takoooo dolg zdi, da bom verjetno popoldne še prej mrknila!)
Pri vas peglate? Res? :-)
OdgovoriIzbrišiPri nas si mož spegla srajce, vse ostalo pa se ignorira (moje bombažne ali bombažno/elastične majice, hlače (kavbojke) itd. - itak se speglajo na telesu)
Ne, načeloma tudi pri nas sigurno 90 % stvari ne likamo, likajo "se" srajce in nekaj tanjših hlač, ki se zaradi obilice perila v stroju včasih preveč pomečkajo ... Greh nastane, ko ta mini-kupček tako kakšen teden čaka (sicer previdno zložen na stolu), pa se nanj naloži še en pa naslednji vikend še en, potem pa se že vse skupaj malo zmečka in ... ah, ja, vem, če bi to sproti, bi bilo en dva tri, tako pa ... Včasih si želim, da bi podedovala tudi ta gen od svoje mame, ki redno in sproti vse zlika (pa ona res lika vse! jaz bi samo tisto najnujnejše...)!
OdgovoriIzbrišiMidva imava likalno desko med dvema omarama v spalnici, likalnik pa kar na omari. Za likanje je treba desko previdno vzeti ven, jo razpreti in postaviti med posteljo in omaro, pri tem je treba najti položaj, kjer je še dovolj prostora za gibanje, istočasno pa kabel sega do vtičnice. Skratka, mučna zadeva vse skupaj. Najbrž bi bilo lažje, če bi likalno desko imela nekje kar postavljeno, pa bi si vsak teden ušesa zabasala z musko in kaj polikala (tudi jaz imam nekaj zadev, ki jih je res treba zlikati, pa se jim večino časa izogibam :)) Pa moj mož zna veliko bolje zlikati kot jaz in se mu zato pri srajcah ne vsiljujem ... Tudi na splošno vsake toliko akutno opazim, kaj vse bi bilo treba narediti, da bi bilo stanovanje RES čisto, potem pa vedno ugotovim, da ni časa in dovolim možganski kemiji pozabljanja, da ta problem odpravi :-) (hočem reči, da poznam občutek, ko bi bilo najbolje neko stvar početi vsak teden).
OdgovoriIzbrišiJoj, ja, preden vse to prištimaš, pa da se likalnik pogreje, mislim, cela ceremonija! :) Jaz imam likalno desko "lično" pospravljeno v posebnem predelu kvazi-vgradne omare na hodniku, žal pa čez in zraven malo prosto po tetrisu še vse ostalo, kar ne paše drugam, tako da joj prejoj, preden to ven vzamem ... Zato sem jo pa danes preventivno pustila zunaj, mogoče me zgrabi, da še malo zmanjšam kup - enkrat kmalu (če je že postavljena ;)).
OdgovoriIzbrišiSicer pa moram preizkusit, kako se mož obnese pri tem opravilu. Ker tale tvoja taktika se mi sploh ne zdi švoh ;)
Glede ostalega reda in čistoče po stanovanju pa akutnost opažanja sproti prilagajam drugim obveznostim in vremenu. Včasih pač ne gre (in v nulo spucan vsak vogal res ni najbolj nujna stvar na svetu, a ne?).
Ja no, jaz verjamem v načelo, da pravi desc vse zmore :-) (ma ne, likanje je eno tako precizno delo, za katerega so moški teoretično bolj sposobni, vsaj pri nama je tako - ni glih, da grozno površno zlikam, ker če kaj zmorem, je to trud, pa tudi maltretirala ga ne bi s slabo zlikanimi srajcami, če si pa tega ne zasluži, ma kakor koli se trudim, on jih zlika še bolje. Opazno bolje. Tja.)
OdgovoriIzbrišiNe, absolutna čistoča ni nujna :-) - se pa zabavam, ko zaradi določenih okoliščin (npr. odsotnosti, utrujenosti, neutrujenosti ...) opažam, kako zelo različno sem sposobna dojemati umazanijo oz. čistočo (ker sem vedno doma, te zadeve vsake toliko opazim in velikokrat isto situacijo vidim povsem drugače) ... V Parizu sva bivala v precej grdem (umazanem ipd.) hotelu in sedaj se mi najin domek zdi prava palača :-)) me zanima, kako dolgo LOL