Ob teh vprašanjih in komentarjih se vedno znova namuznem, da smo zdaj komaj napolnili stanovanje in da ne, še nismo začeli graditi hiše in tega niti ne nameravamo. Smešno, no, res ne razumem tega snobovskega dojemanja prostora, sploh ko govorimo o otrocih. Res potrebujejo vsak svojo sobo? Ok, morda potem v puberteti, pa še to gre po mojem za to, da ima najstnik lahko možnost umakniti se, imeti svoj prostor, ki ni nujno njegova soba. Ne vem, ne razumem te obsedenosti, da mora otrok imeti svoj mir, svoj čas, svoj računalnik, svoj mobitel (ne telekom!), po možnosti že od predšolskih let. Meni se dragocen, če ne celo neobhoden vidik odraščanja zdi to, da se otroci naučijo sobivati. S sovrstniki, mlajšimi in starejšimi, in če otroka že doma izoliramo, mu damo "njegov" prostor, kaj ga potem učimo? Ne vem, jaz res ne razumem tega, pa naj me napadejo vsi psihologi tega sveta.
No, v tako obširne debate se seveda ne spuščam z nikomer, razen z očetom svojih otrok in vesela sem, da se glede tega strinjava, čeprav (ali morda prav zato ker) je sam edinec.
Strinjala sva se pa tudi glede drugega, po mojem bolj pomembnega vprašanja. To je družinski avtomobil. Za velike družine z majhnimi otroki, ki še potrebujejo posebej otroški sedež, je to tisto pomembno vprašanje in problem, ker danes ves ta ogromen pleh, ki ga videvamo na cestah, nima v drugi vrsti treh enakih sedežev, na katere bi lahko normalno namontiral tri sedeže. Resda se lahko pri večjih otrocih uporablja tudi jahač, ki vzame manj prostora in se ga ne pritrdi na ogrodje avta (isofix), ampak nama se ta način prevažanja ne zdi varen, gledanje kreš testov pa temu še pritrjuje.
Tako sva se že kmalu odločila, da bova zamenjala avto in vzela najmanjšega možnega, ki ima tri enake sedeže zadaj. Po možnosti rabljenega. Pa se ni izšlo, ker je izbor res omejen, rabljeni avtomobili še vseeno predragi ali pa imajo preveč kilometrov. In tako se po novem vozimo v čisto novem avtu, ki ga bomo sicer še nekaj let odplačevali, se pa vsaj hitreje namestimo, imamo še nižjo porabo, predvsem pa se vsi skupaj vozimo bolj varno. In vozimo se kar precej.
Smo zdaj tipična slovenska družina z novim avtomobilom? Mogoče. Imamo pa *samo* enega, kar je te čase pri nas tudi že redkost.
a tale masterpiece na fotki je je od e? genialno!
OdgovoriIzbrišiJa! :-) Na eni strani dežuje, na drugi sneži ;-)
IzbrišiHe he, me veseli, da ne "napadajo" samo mene, ko omenim, da bi rada imela še 2 malčka. Pa stanujemo v 3.sobnem stanovanju. Če sem jaz delila sobo s sestro (tudi med puberteto) cca 25 let (dokler se ni odselila), zakaj si ne bi moji otroci delili sobe?!? (če se le ne zgodi, da bo mali edinec) Se pa vsi zgražajo, da kam jih bomo pa dali? Eh, dejte no... ne me jezit! :-)
OdgovoriIzbrišiGlede avtomobila...imamo 2 mala avtomobilčka, in tudi mi tuhtamo, da bomo potrebovali večjega... Ko prihranimo dovolj, gremo v nakup. Do takrat pa upam, da bosta oba delovala brezhibno. Ker novega kredits zaradi stanovanjskega ne moremo dobiti še kar nekaj let... :-(
Slika je tudi meni všeč...lepe barve!!! Sneg in dež pa sploh zmagata! :-)
Potem je to še bolj razširjeno, kot sem mislila! :) Ljudje se s svojim egom in strahom res vedno vtikajo v druge tam, kjer je to najmanj potrebno. In kolikor vem še ni predpisov glede tega, koliko kv. metrov moraš imeti na razpolago, če si želiš imeti otroka ;) Ti pa lahko odkrito povem, da ne bi nikoli nikoli zamenjala in mi niti za sekundo ni žal, ker so trije otroci in življenje z njimi najlepše, kar se mi je v življenju "zgodilo" ;)
OdgovoriIzbrišiAh, z avtomobili je kar križ, se mi zdi, da je ogromno enih stroškov, midva sva izbirala tudi glede na to, kolikšen znesek leasinga si mesečno lahko privoščiva... no upam, da se nisva uštela! sicer pa sva se zavestno odločila samo za enega, pa imamo včasih kar hude akrobacije, da uredimo logistiko, ampak vse se da, če se hoče, dokler javni promet imamo in kolikor toliko funkcionira, ga uporabljava. Povezava z vlakom in redne linije so tudi glavni razlog, da smo se preselili v Litijo.