 |
| Izplen našega dela poti v mlin |
ponedeljek, 4. november 2013
Najljubše jesensko opravilo
Čisto zares, tele oljke so mi zlezle pod kožo. Morda je kriva idealna lokacija, morda fascinacija nad temi vzdržljivimi drevesi, ki se že v par mesecih obrasejo, morda navdušenje nad oljčnim oljem, morda pa sem res bolj poljedelka, kot sem si kdaj upala priznati. Ker med obiranjem (tudi rezanjem) oljk neznansko uživam. Tudi če je bolj mrzlo in vetrovno, kot je bilo tokrat - ko smo se slačili do kratkih rokavov. No, eni so pridno spali. Idila, saj pravim! :)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Jaz pa rada gledam/berem, ko pišeš o tem ... se mi zdi, da sem oljke v živo prvič videla lani, na razstavi v Luisenparku v Mannheimu, kjer so ustvarili eno tako "oljčno okolje" - olive pa itak obožujem (razen, če so zasmrajene s česnom, se ve :-)) Skratka, za Neprimorke zelo zanimivo okolje in fajn fotke!
OdgovoriIzbrišiHvala! Se mi zdi, da sem že zlajnana, ker vsako leto isto objavljam, ampak ... je res lepo tam dol! :) Jaz pa zanimivo v preteklosti nisem bila prav fenica oliv, šele v zadnjem času, mogoče zdaj bolj cenim ;) in vem, da jih obstaja kup sort, ki jih potem različno konzervirajo, kar tudi zelo spremeni okus. Olje pa itak, ko enkrat poskusiš enega takega "domačega", se mi zdi, da ni poti nazaj!
OdgovoriIzbriši