Vonj po jeseni

Letos na veliko žalost vsaj dveh družinskih članov ne bomo vkuhavali sliv, ker je letošnja letina na rodni grudi malo zatajila (ampak menda so še zaloge nekje ...). Smo pa dodobra izkoristili dobro bero domačih hrušk. Malo smo jih medili, da je bila malica še bolj okusna, malo pa smo jih pokozarčkali, da bo za malico tudi kdaj pozneje. Sem pa pri čežani poeksperimentirala z začimbami in vam povem, da je noro dobro izpadlo, če bi lahko, bi vam prek vsemrežnihinternetov z največjim veseljem postregla z najlepšim vonjem po jeseni, v katerem se mešajo zrele sladke hruške, klinčki, kardamom, ingver in zvezdasti janež. Tako pa nič. Si boste sami morali pričarati jesenske vonjave - in zelo zelo me zanima, kakšne imate pa vi najraje. ;)

mmm

Aja, tudi naša superdruper prvorojstnodnevna torta je bila hruškasta (2x!)

Začetki/konci IV

Ja, takole je, vsega lepega je enkrat konec. Ampak potem pride drugo lepo in vznemirljivo. Malo s strahom gledam naprej, a se veselim, da bom spet več med ljudmi in zaposlena še s čim drugim kot brisanjem rite (čeprav je silno srčkana in mehka ;)). No, čisto tako zares mi je bilo na porodniškem dopustu zelo lepo, tako zelo, da je minilo kot blisk in nisem naredila nič od načrtovanega študijskega dela, kar pomeni, da ga bo zdaj več. In Rok še bližje. Bo pa, upam, tudi čas, ki bo namenjen izključno temu. In morda malo manj časa za druge pisarije … ampak na to ste se zdaj že navadili, a ne? 

Septembrski začetki III

Tako je, ni še konec. Po novem imamo še enega vrtčana, ki je v teh dneh tudi dopolnil prvo leto in v nedeljo v družinskem krogu pihal prvo svečko (koga slepim, polizal je kremo in gledal plamenček, okrog katerega sta se bolj trudili starejši sestrici, in strašno fino se mu je zdelo, ko smo začeli peti, še bolj pa, ko sta ga sestrici futrali - mhm, rad je, šunkica mala ;)). V vrtcu je pogumen in se menda hitro zamoti tudi, ko ugotovi, da me ni (več) zraven. Čeprav še ne hodi, razen ob opori, je hiter in spreten po vseh štirih oziroma kakor pride, zelo rad tudi stoji in se spusti, najraje pa ima lovljenje, še posebej pod mizo/stoli in če ga presenetiš za kakšnim vogalom. In žgečkljiv je zelo, se na široko nasmehne in pokaže tistih svojih par velikih zobov, da je še bolj smeško. Smeha in razgrajanja polna hiša! :) Vse najboljše, pikec!

Pitanje z leve

Pitanje z desne

Septembrski začetki II

Preden bo oktober, moram nadaljevati, kar sem zastavila (ker ja, objavljanje na blogu je/mora biti ful premišljeno ravnanje, mhm). Danes se začenja že tretji septembrski teden in za našo malo V drugi plesni teden - kot starš bi si težko želel boljšo motivacijo (v nedeljo zvečer/ponedeljek zjutraj), kot je to, da so popoldne plesne vaje! Letos smo jo vpisali v malo bolj resen klub in zaenkrat je zelo navdušena, da ima tudi ona nekaj samo zase. In presrečna je, da je spet v vrtcu (ker me je že julija spraševala, kdaj jo peljem v vrtec, ker pogreša svoje prijatelje). Med poletjem se je še malo pretegnila in je postala prava glistica. Še vedno si noče ostriči las. Pogosto je taglavna, ko gre za lumparije, še posebej če so vpletene škarje ...

Čeprav je že spomladi speljala, je šele zdaj začela res z užitkom voziti

Septembrski začetki I

Mhm, zelo smo se veselili septembra. Saj smo se imeli poleti lepo, sonce/toplota gor ali dol, ampak se mi dozdeva, da smo v naši družini narejeni od urnikov in reda, drugače smo malo izgubljeni. Saj paše malo spontanosti in sledenja trenutku namesto uri, ampak dva meseca je veliko, ni? 

Skratka, dočakali smo ga. Prvi šolski dan. In to v čisto čisto novo šolo. In čisto čisto novo glasbeno šolo. In malečka je že prvi dan dobila (na izposojo, seveda) violino, ki bi jo non-stop imela po rokah, čeprav je še niti ne zna zares pravilno držati, ampak ko jo prime, je tako prepričljiva in to naredi s takim zanosom, ko da je že prva violina če ne v berlinskih pa vsaj ljubljanskih filharmonikih. Khm. Je pa malo slabe volje, občasno, ko jo vprašam, kako je v šoli, saj še "nič ne delajo, nič tistega, kar bi morali delati v šoli". Pa že zdaj govori o petem, devetem in dvanajstem razredu in kako bi rada hitro odrasla. Ne vem, kam se ji tako mudi ...

Velika je že, ta moja punca. Upam, da jo bo ta želja po znanju dolgo držala. 

Ko je prvi šol. dan popoldne, lahko dopoldne še ogromno postoriš

Happy face