Pravljice

Leto 2012 so v literarnih krogih (ali tudi širše?) oklicali za Grimmovo leto, saj praznujemo 200-letnico izdaje otroških in domačih pravljic za otroke. Prav Grimmove pravljice so pri nas najbolj priljubljena knjiga, čeprav je to ena od starejših knjig na naših policah. Je še iz otroškega obdobja mojega moža, torej jih gotovo šteje 25+ (podatki o izdaji so na pol zabrisani oz. navedeni samo na platnici, ki je ravno tam malo natrgana ...). A vseeno (prav zato?) je tista, ki jo največkrat primemo v roke in listamo in vzdihujemo - mlajša, beremo, povzemamo - starejša, opisujemo ilustracije, ko za natančno branje ni dovolj potrpljenja in miru.

Starejša jo je začela v roke jemati že pri dobrem letu. V strahu, da se kaj potrga, smo vedno listali skupaj, a nisem ji mogla odreči veselja ob opazovanju ilustracij, zato knjige nismo pospravili in niti poksušali nadomestiti s kartonkami, ki naj bi bile bolj primerne za takšno starost. Posledično je prišlo tudi do kakšne nesrečice, a nič hujšega, česar malo lepilnega traku ne bi moglo rešiti. Starejša kot je postajala, več je bilo zaupanja, da bo lepo listala in "brala", in zdaj že dolgo ni več težav. Zanimivo je, da je tudi mlajšo takoj prevzela prav ta knjiga, podobne ilustracije (pa tudi dejstvo, da za modrim listom, prilepljenim na platnici, ni nobenih drugih listov, naj še tako praska ...). Seveda se zgodba s skupnim listanjem ponavlja, a zdaj je zraven že starejša in skupaj pletemo zgodbo, malo beremo, malo si "izmišljamo" in dopolnjujemo in opremljamo z vsemi mogočimi zvočnimi efekti.

Radi beremo pravljice. Najraje tiste stare, "še naše", da sva tudi midva (legitimno) spet malo otroka. :)


"Če hočete, da bodo vaši otroci pametni, jim pripovedujte pravljice! Če hočete, da bi bili še bolj pametni, jim povejte še več pravljic."  Einstein