Popolno

Včasih je vikend, ko brez pretiranega usklajevanja in načrtovanja operem in posušim vse žehte že do nedelje zjutraj (ob pomoči malo sonca in malo sušilca, hvala!). Ko me v nedeljsko jutro zbudi krasen in nepričakovan mejl drage prijateljice. Ko brez slabe vesti uživam z družino in dragim, čeprav mi nad glavo visi kup ostrih bodal (menda). Ko v kratkem času od 10h do 13h, odkljukamo začetek sladice, enourni sprehod v soncu, čiščenje stanovanja (no, malo odpraševanja in sesanje), pripravo kosila in konzumacijo. Ko sprejmeš obiske brez pretirane panike in skrbi, čeprav sladica še ni pečena in ohlajena, se pa kava ohladi, preden jo postrežeš na mizo. Ko mi ob misli na likanje ni slabo in ga ne preložim na takrat, ko bo večji kup, ampak skoraj z veseljem pograbim desko in vklopim likalnik (omg, postajam podobna svoji mami!). Ko mi kavoljubki zvečer naravnost zadiši zeleni čaj. V tisti moji posebni skodelici, seveda, ki je nekje zadaj na najvišji polici, hvala ker se ti ljubi stegniti do nje. Ko me misel na prihajajoči teden (poln ostrih bodal-nalog), niti ne plaši, ampak navdaja z enim takim tihim pričakovanjem - kako mi bo šlo? Ja, vse je v perspektivi in ravno prav pisanih nalomljenih stekelcih.

Lep vikend je za mano, upam, da ste ga tudi vi preživeli čim več na soncu in čim več z ljudmi, ki jih imate radi!

Sem krasne modre barve, ki pa je ob tej sicer lepi (ja, nova je!), a presvetli luči, fotoaparat ne uspe ujet...