četrtek, 7. februar 2013
Jutra
Čeprav še vedno vstajamo v trdni temi, eni prej, drugi pozneje, eni boljše ("Dobro jutro, mami! Js sem že vstala!"), drugi nikakršne volje ("Ne, mami, spala bom! Ne morem vstat!"), je prav razveseljivo, da je do takrat, ko pokukamo skozi vhodna vrata, zunaj že (skoraj) svetlo. Tako je tudi sprehod do vrtca bolj prijeten, opazimo cel kup malenkosti, ki so nam bile v temi skrite ali pa jih zaradi jokanja ob nečloveško črni jutranji uri sploh nismo zaznavali ... Saj pravim, pomlad je za ovinkom! No, daljši dnevi vsekakor.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Jaaaa :-) Jaz sem to opazila ob večerih (khm) in me zelo veseli...
OdgovoriIzbrišiJa, meni se zdi, kot da spet prihajam k življenju. Očitno delam na dnevno svetlobo (in na severu, kaj šele v arktičnem krogu, bi sigurno kar umrla pozimi!)
OdgovoriIzbrišiVidim, da smo na isti valovni dolžini - jaz sem danes zjutraj med tekom slikala modro nebo, bel snegec, Glasnhova, ki me je zdolgočaseno opazoval, če bi se prosim že enkrat premaknila ..., odločena, da danes napišem objavo o tem, kako so jutra lepa :)
OdgovoriIzbrišiZjutarj se je kar lažje skobacat spod kovtra, če me zbudi svetloba.
Jaaaa! Juhu! Super je, da je se svetlo, ko se vrnem domov. Koncno si lahko privosim vecerni speedy sprehod po (se zasnezenih) Opcinah :)
OdgovoriIzbriši