Apdejt

Suše ni več.
Vročine ni več.
Otroka sta spet doma.
Otroška soba je končno urejena (minus slike in ena polica, ki še čakajo na svoje luknje).
Dojenčkasta oblačilca so oprana in zlikana.
Celo delovni kabinet je pospravljen.
Celo pet kozarcev domače mezge čaka na zimo.
In nič.

Trebuh je še tu. Velik in okrogel.
Zdaj, ko imamo prižgane že vse zelene luči, se je dogajanje umirilo.
Mogoče mi res uspe urediti in razviti fotografije preteklih let.
Mogoče se res spet spravim h kvačkanju.
Mogoče res pride september.
Zagotovo še nikoli nisem imela tako redno opranih las in postriženih nohtov.
Zagotovo se še nikoli nisem toliko naspala - podnevi, ponoči se sanja bizarne sanje.
Zagotovo čas še nikoli ni tako počasi tekel.

We are not amused.