Čeprav je kuhanje za več ust res bolj zabavno kot samo za ena, mi po skoraj dveh mesecih že zmanjkuje idej. Za kuhanje, še bolj pa za "pretveze", zakaj je treba jesti tudi brokoli, in koliko žlic zelenjavne juhe je dovolj. Ker če ne komplicira ena, pa druga, tamali pa itak samo pljuva tiste žlice, naj bo korenje ali krompir, in mi navihano jezik kaže. Naj se še tako trudim z ignoriranjem vsega nesprejemljivega (halo? brokoli se je pa pika!), je kuhinja počasi dobila oznako nujno zlo ... Pa sem mislila, da se to pri meni ne more zgoditi!Borbe so očitno naredile svoje.
Ampak tako hitro se pa tudi ne predam, to pa ne. Kuham, kar imam rada in vem, da je zdravo, kuham in pečem, kar mi zadiši. Ok, kuham tudi, kar je treba, če mi dragi s tržnice prinese celo vrečo špinače ...
 |
| zelo špinčna lazanja s skuto |
 |
| Cimetove rolice. Terapija. Uteha. |
Obstaja tudi ena taka posebna finta ... zelenjavo sesekljaš zelo na drobno in to zmes uporabiš kot tekočino za druge zadeve. Nekateri z njo razširijo mesne jedi (omake ali pečene zadeve - podrobnosti ne poznam, sem pa brala na blogu od Mrs. Jack Monroe, da tako na finto mečejo svoje potomce in može, ki nočejo zelenjave :-)), jaz pa kar pečem "zelenjavne pite": nasekljam recimo en ogromen korenček in 3 šampinjone, dodam jajca, moko in mlete lešnike ali mandlje ter spečem. Možna je tudi peka palačink (komarček? repa?) oziroma šmarna (poleg zelenjave še malce skute?), kuhanje cmokov (melancani?), lazanje - itak. Zadeve največkrat sicer nimajo prehudega okusa po zelenjavi, zato pa je vsebujejo toliko več (sesekljana zelenjava ima večjo gostoto kot cela ali narezana) :-) Moj mož sicer je zelenjavo, vendar včasih tudi pojamra, da je je preveč (kar je res, ker sem jaz požrešna nanjo), zato mu zadeve naredim bolj ... ugodne :-) Nisem pa še končala z izumljanjem receptov na tem področju, zato predlagam lastne poskuse :-)
OdgovoriIzbrišiMah, pri nas to "skrivanje" zelenjave ne gre, ker izbrskata ven vse, razen če bi resres zmlela vse skupaj, samo to gre pa proti vsem mojim načelom kuhanja oz. pripravljanja hrane. :-( Vse otroštvo sem namreč živela v prepričanju, da je zelenjava en kup nedoločne gmote nedoločnega okusa, vonja, konsistence, razen ko je šlo za surovo zelenjavo in solato. To se mi zdi kriminal in raje navajam otroke, da ima zelenjava poleg svoje barve (žive!), konsistence, tudi svoj specifičen okus, ki je resnici na ljubo večinoma sladkast, ne? Se mi zdi, da se je okusov pač treba naučit in bom vztrajala. Gredo pa otroci skozi različne faze razvijanja okusa, pa tudi dojemanja, da se nekaj pač je, ker je zdravo, starejša zdaj že razume. Skoraj štiriletnica ima pa vsak dan kako novo kaprico, in to je tisto, kar najbolj utruja! ;-) Načeloma pa ne posiljujemo s hrano, vedno dobita male porcije, če ne želita jesti, niti poskusiti, potem pač ne, ampak ne dobita nič drugega do naslednjega obroka (kar spet pomeni veliko cmeranja in jokcanja, ampak tako je to).
IzbrišiMi je pa gdč. Monroe jako fajn, veliko pametnih nasvetov, koristnih idej in načel za vodenje zdrave in dobre kuhinje tudi z manj denarja. Njeno družbeno angažiranje pa sploh: Hats off!
Kar se vzgojnih učinkov vidne zelenjave tiče, se strinjam, ja. Zadnje čase se je moja zelenjavna požrešnost močno povečala, zato sklepam, da redno hranjenje z njo spremeni črevesno klimo tako, da nastane večja potreba po njej. Seveda ne vem, ali je to res, ma tako se počutim. Moj mož pa niti ne, njemu so dovolj povprečne količine :-D Ker čez teden kuham jaz, mi je vseeno, ali je zelenjava na krožniku vidna ali ni (jo kar sesekljam na ZELO drobno, do tekoče mase), sam da je in je moj želodček hepi. Pri otrocih pa to najbrž ni najbolj vzgojno :-)
IzbrišiNi mi čisto jasno, kaj so v naših mladostih počeli z zelenjavo, da ima toliko folka spomine na ogabno, prekuhano gmoto (jaz ne), še dobro, da se je razširila vera, da najboljša priprava "al dente" :-) Je pa res, da moje novodobne mučkalice tudi ogabno zgledajo :-) (veggie roast - bljek barva, super okus)
Kar se tiče vztrajanja: spomnim se nekaterih stvari, ki smo jih bili kot mulci dolžni početi, pa če smo hoteli ali ne. Takrat je to bila mogoče muka, ma navade in hitri odzivi, ki izhajajo iz tovrstnih obveznih "vaj", so dandanes neprecenljivi. Tako da se strinjam, da je včasih bolje biti malce manj priljubljena mama, če se otroci naučijo koristnih stvari ... :-) Vprašanje je samo, ali se bodo tega kdaj zavedali. Mogoče, ko bodo sami postali starši in stali pred isto težavo. Ne da?
Jaz ti lahko postrežem s celo vrsto receptov z Nutello...Danes je prvi na vrsti! Nutelin zavitek!
OdgovoriIzbrišiSuper - če ti rata ;-) meni rata samo odvit pokrov, potem pa žlica naredi svoje (v moja usta seveda...)
IzbrišiHja, ni bilo lahko...sem se počutila kot v vrtcu: ena (velika) žlica za zavitek, ena (malo manj velika) zame...
Izbriši:-)
IzbrišiNjam in njam. Rolce bi ... pa špinačno lazanjo ... pa brokoli ....
OdgovoriIzbrišiSori, zmanjkalo! ;-) Lazanja je bla velik hit (itak, če so pa to v bistvu "makaroni"!).
IzbrišiUau!!!
OdgovoriIzbrišiTole je pa res moralo biti odlično!!! Moram mojega poslati na tržnico...in naj prinese ogromno vrečo špinače/blitve... :-)
Hehe :) Tudi pri nas že imamo novo zalogo, pa še ne vem, v kakšni obliki jo bomo porabili ...
OdgovoriIzbriši