sreda, 12. februar 2014

Leze, leze

Ni polžek, gibanje je bolj podobno črveku. Spodvije kolena, se odrine, rito v zrak in - naprej, z glavo v podlago! Še malo, pa bomo šprintali po stanovanju ;)

6 komentarjev:

  1. Oh...ne vem, kaj mi je, ampak mene zadnje čase vsaka stvar spravi v jok, naj bo lepa ali pa žalostna...se čisto raznežim! :))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Js se ob pogledu na naše nastlano stanovanje tudi zjokam! ;-) Mogoče se hormoni?

      Izbriši
  2. I-i-i-i-i-! Kako je dolg! :)

    OdgovoriIzbriši
  3. he he, vsaj skuša se premikat! In zanimivo, da vsi takole poskušajo, na začetku.
    Pri nas je nato ugotovil, da je to prenaporno zanj in se je potem raje navadil sedeti, nato je pa kar shodil... :-) Se pravi, da se začenjajo dnevi, ko bo moral biti vedno pod nadzorom, da ne bo kakšne nesreče.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja, dogaja se, vsak dan nekaj novega! :) Naša najstarejša je kobacanje izpustila, se je pa intenzivno odrivala in vlekla z rokicami. Mlajša se je veliko guncala po kolenih in potem kar naenkrat tudi zakobacala naprej - ampak precej pozneje kot tale kebrček ;) Bomo videli, mogoče fantki res prehitevajo (po velikosti je med našimi kar razlika!).

    OdgovoriIzbriši