EU letno ustvari 1,8 milijarde ton odpadkov... no, to so podatki iz leta 2008. Verjamem, da so podatki za lansko leto še višji...
Gotovo so to le odpadki, ki končajo na smetišču. Koliko je še takšnih, ki niti ne pridejo do tja in ležijo po naših prekrasnih kraških jamah in zelenih gozdovih? (Mimogrede: letos je leto gozdov! Kdaj ste bili na zadnje na sprehodu v gozdu? Mene že dolgo mika, sploh zdaj ko je vse zeleno in še malo vlažno od tega čudnega aprilskega dežja. Pogrešam malo tiste tišine, glasov narave, zraka...). Je lanska visoko opevana akcija sploh rodila kaj trajnešjih sadov? Kolikor sem videla v TV prispevkih - letozatem - so razna divja odlagališča spet polna. Seveda, glav se ne da kar tako resetirati (tudi česa drugega žal ne).
Pred kratkim smo praznovali Dan zemlje. Ste ga? Meni je praznovanje - to in tisto kasnejše velikonočno in počitniško oziroma zadnje-dni-porodniškasto - pokvarilo ruvanje zadnjega modrostnega zoba. Posledična oteklina čez pol obraza in precej tečne bolečine so me za nekaj dni prikovale ne ravno med štiri stene, ampak kolikor se je dalo le med domače, znane obraze, ki so znali spregledati mojo oteklino in se z mano pogovarjati še o čem drugem ... Sem pa nekaj dni pozneje, kot že tolikokrat prej, z mislijo na naše okolje, Zemljo spet robantila nad količino smeti, ki ne konča v kantah, zabojnikih - ampak 0,6 m stran od njih. Spet sem pobirala za drugimi, spet drugič prosila M, da je pri odmetavanju smeti pograbil še tisto nedaleč stran ležečo papirnato vrečko. Mah, žalostno. In spet sem se spomnila na ta fin video.
Res, koliko takšnih akcij bi bilo treba, da bi res premaknili glave ljudi? Jih sploh lahko kdaj/s čim?
Ni komentarjev:
Objavite komentar