Včeraj V petek sem se opogumila in priznala, da sem spet začela pisati. Blog. Najprej je zlovoljno zamahnil z roko in odhitel drugam. Seveda, že mojih dejavnosti na Facebooku ni najbolj vesel, ko sem in tja napišem kaj bolj osebnega oziroma družinsko-osebnega ali objavim kako fotko naših dogodivščin. Kaj šele javno izlivanje v omrežje oziroma na oblake ali kam že to gre. Priznam, da nisem pričakovala drugačnega odziva. A ni se mi dalo razlagati in razpredati, zakaj, kako. Včeraj pa je potem ves radoveden prišel in vztrajal, No pokaži, pokaži zdaj, saj ne bom nič komentiral. Itak firbec.
In pravi, da je fajn, da moram samo kaj bolj zanimivega pisat, če želim, da se me bere. Ha, želim? Še ne vem. V nobenem primeru pa ne znam bit prav nič zanimiva in povedat kaj drugega od tega, kar že itak stalno premlevam, tudi z njim. Vseeno pa evo, prva kritika je padla. :)
Še vedno ne vem, ali naj komu povem ali ne. Vem, da je to bistvo bloga, da ga potem bolj ali manj široka javnost bere, ampak no ... Ni zanimivo, saj pravim! To sem samo jaz, taka kot sem, nič revolucionarnega ali kakor koli zanimivega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar