četrtek, 1. december 2011

Zasedimo! Ne, osvobodimo! Ne, ukinimo! ?

Spodobi se, da končno tudi jaz kaj napišem o velefamozni zasedbi FF. Ali okupaciji. Ali osvoboditvi. Hm, kako že? 

Prejšnjo sredo sem se po 12h z navdušenjem sprehodila do avle in se pridružila trumi protestnikov. Jes, to, mladi zmorejo! sem si ponavljala in upala, da je tudi Stephane Hessel slišal o naši zagreti mladini, ki se ne pusti kar tako tlačiti, ki se še zna upreti in pokazati, da vidi nepravilnosti in razmišlja. No, razmišlja že, ampak ko sem tisti dan spraševala, kaj so glavne točke njihovega upora oz. zasedbe, sem doživela precej leden tuš. Kako točno razmišlja ta mladina? Nobenih omejitev, nobenih šolnin za visokošolski študij, brezplačen študij za vse, pa še štipendije vsem! Kako prosim?! S katerega planeta pa so pristali tile mladci? Da ne govorim, da sem toliko stara kot mnogi od njih, pa že 4 leta plačujem državi davke, med drugim za prav njihov študij.
Oni pa pridejo in meni nič tebi nič zasedejo učilnice, v redu, vodstvo šole je razumno, prepusti jim večje učilnice in podpre njihove delavnice, predavanja. Čistilke so strpne, vsako jutro neumorno poskrbijo, da je vhod očiščen vseh smeti, da so stranišča dostojna, verjetno ves čas to delajo. Njih v vsej tej zgodbi res najbolj občudujem, nobene še nisem slišala tožiti.

Ampak ne, okupatorji se ne dajo, nočejo na lep način, zavzamejo še dve učilnici, na silo, vaje in predavanja odpadajo kot po tekočem traku ali se improvizirano izvajajo v izgnanstvu. Zaposleni na fakulteti nekaj časa še kažejo razumevanje, kmalu pa tudi najbolj strpnim prekipi. V branje svetujem tri protestna pisma prof. Mirana Hladnika, ki se je z okupatorji tudi osebno soočil, ko so njegovi študentje, jasno izrazili željo, da želijo prisluhniti njegovemu predavanju, pa so jih okupatorji obtožili, da jim gre le za tiste izpitke, med tem ko se oni borijo za tako visoke, resne cilje. Katere že? Me pa veseli, da se je hkrati s tem tudi sprožila razprava o obremenitvah visokošolskih profesorjev, pogojih napredovanja, habilitacijskih merilih in podobno. Ampak to je že druga tema. Vrnimo se k osvoboditeljem. Ali so raje okupatorji?

Še vedno nisem slišala enega konkretnega uresničljivega predloga, načrta, vse, kar slišim, so pavšalne kritike, kar tako počez. Vse je zanič, na fakultetah ni več prave akademskosti, z bolonjsko reformo je pomemben samo trg, zato je znanje razvrednoteno. Hm? Je res? Vredu, strinjam se, reforma se ni izpeljala najbolje, morda je vmes prišlo do prenekatere prehitre rešitve, ampak prav vse pa že ne more biti slabo. Na našem oddelku se je prav zaradi bolonje mogoče odločiti za skupno diplomo s tujimi univerzami, kar pomeni, da en letnik študija preživiš v tujini. Število možnih izmenjav se je izjemno povečalo in prav tako priznavanje znanj, pridobljenih v tem času. Ampak to demonstrantov ne zanima. Zanje je vse slabo. Hm.

Vredu, zakaj se torej ne odpravijo še na kakšnodrugo visokošolsko ustanovo? FDV? Pravno fakulteto? Hudiča, zakaj ne gredo kar na Ministrstvo? Vlado? Zakaj še vedno vztrajajo pri tej lahki tarči, za katero je bilo jasno, da več kot toliko pač ne bo komplicirala, že zaradi zgodovinskega zavzetja izpred več desetletij, sproščenosti in strpnosti? Ali morda le niso tako zelo prepričani v to, kar govorijo? No, jaz vsekakor nisem več prepričana. Sem bolj žalostna. Spet.

Ni komentarjev:

Objavite komentar