petek, 17. avgust 2012

O sranju in življenju

Obljubim, da bom malo nehala s temi kulinaričnimi in ozimničnimi objavami, čeprav to iskreno povedano predstavlja velik del mojega trenutnega vsakdanjika ... Poleg krotenja dveh kričačk notri in zunaj, na kolesu in brez njega, na sprehodu okrog blokov ali resnejšem pohodu navkreber ali bolj po ravnem. Zvečer se potrudim prebrati kaj dnevnega časopisja, za nazaj, seveda, da manj boli, pa vseeno vsaj priblžno vem, kje (ni)smo. Tako sem včeraj ob krasni večerji (ja, paradise z mocarelo in baziliko in domačim kruhom) končno uspela prebrati Sobotno prilogo.

Tole me je najbolj nasmejalo in hkrati spodbudilo k razmišljanju. Že nekaj časa z veliko težavo, celo averzijo spremljam dnevno-informativne oddaje, še manj razne pogovore in intervjuje in vse bolj se me polašča tisto malodušje nad trenutnim gospodarskim, političnim in družbenim stanjem. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje slišala koga izreči kakšno modro, vse skupaj se mi zdi bolj kot en velik kup sranja ... Rešitve, izhodi in odgovori, my ass. Še predsedniške volitve so se očitno sprevrgle v šov talentov. Naj gredo vsi skupaj nekam. Kljub vsej državljanski zavednosti in odgovornosti se zna zgoditi, da jeseni (in če se ne bo kaj spremenilo, odslej na sploh) ne bom šla oddat svojega glasu. Pa ne zato, ker ima dejansko moč in vpliv na izid volitev samo 2 % volivcev, kot me je podučil dragi, ampak zato, ker je vse skupaj eno veliko sranje, na levi in na desni, zgoraj in spodaj, pri starih in tanovih.

"Vsi vemo, da posameznik, pa naj se še tako trudi in neumorno poskuša v življenju premagati negotovost, nikoli ni do popolnosti zadovoljen, posledice dogodkov ga čustveno kar naprej premetavajo sem ter tja. Nakar končno pride do spoznanja, da nikoli ne bo bolje, da bo vedno dvomil o sebi in da nikdar ne bo zadovoljen s tem, kar je. Zato pravim, raje kot da se slepo zanašamo na to, da bo bolje – ker ne bo! –, vključimo smisel za humor. Humor nas ne bo pustil na cedilu." (vir: Patricija Maličev: Med nami je zdaj več sralcev kot nekoč, SP, 11.8.2012

1 komentar: