torek, 24. september 2013
Kraljestvo za lanolin, prsne blazinice in ...
Švist, pa sta mimo dva tedna od srečnega dogodka. Dva kratka in hkrati dolga tedna, polna vsega, lepega in malo manj lepega. Sestrici sta še vedno navdušeni. Mlajša počasi prihaja k zdravju. Časa za počitek še vedno ni. Misli še malo begajoče, hormoni podivjani. Cilj: no sikiriki - bi rekla prijateljica. Kar je lažje reči, kot uresničiti. Je pa res, da vsi zrastejo, tako ali drugače. Ključ je v skuliranosti. Ali pa - kot pravi patronažna sestra - v polenti oz. kakršni koli krepki hrani, ja, tudi v bučnih njokih z blitvo in skuto. OHigh!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Kakšna lepa dobrodoščica...
OdgovoriIzbrišiJa, vsi pravijo polenta, polenta, polenta. Jaz je že kot otrok nisem marala in sem jo le težko jedla. Pa veliko tekočine. Še dobro, da je bilo vroče, ker v takem vremenu kot je zdaj, spet ne bi dovolj pila...
Ampak tele tvoje pojedine prav pocedijo sline... NJAMI! :-)
Skuliranost pa obvezno!
Hehe, patronažna/babica čisto vsakič zrecitira tisto svojo mantro o "krepki hrani", ampak po mojem je ključ res v skuliranosti, fizični in psihični ... ;) Tako da zdaj delam na tem.
OdgovoriIzbrišiČe pa že moram jesti "krepko" hrano, potem jo bom naredila po svojem okusu, ja :)