Diši po poletju

Z malim velikanom v ruzaku (jeeej, všeč mu je! akcija!) in v že toplem sončnem jutru sem se končno odpravila po bezgovo cvetje. Malo višje in stran od cest, na rob gozda in travnika. Krasen dan. Tudi potem ko se mi je na pokritem kupu gnoja/komposta udrla zemlja pod nogami ... (verjetno kmetje gnoj navozijo pred najlepše bezgove grme z razlogom). Večer pa prav mamljivo dišeč. V največjem loncu, ki ga premoremo, se dela sirup, v manjšem pa mogoče zelovaromatičen sirup ali pa likerček, se moram še odločiti ... v vsakem primeru bo fino in dišeče! :-)