Deset krogov za deset nasmehov

Danes smo šli navijat za atija, ki je šel teč za nasmehe, ker pravi, da je to eden od lepših tekaških dogodkov, poln dobre volje in sproščenih ljudi, verjetno ker zraven ni nobene štoparice. No, malidve sta hitro odvrgli jopice in se mu pridružili najprej pri ogrevanju, potem pa korajžno še sem in tja kak krog. Tamlajša je kar tekla, čeprav običajno ne kaže posebnega zanimanja, očitno zgledi in množica delajo svoje. Starejša pa je imela prav navit motorček (vklopljen gumb za hitrost, indeed!) in ni in ni hotela nehati, čeprav je vmes od utrujenosti že malo padla in bi ji bilo lažje, če bi šla malo počasneje, ampak ne, ona je kar šibala, vmes pojedla četrt banane, naslednji krog pa že poskušala ujeti atija (in ga tudi je) … neverjetna je! No, obe sta (se skoraj ne sekiram več zaradi včerajšnje Tarče in vseh dodanih sladkorjev, ki jih dnevno zaužijeta)! :)

A kje da je mami? Mami se špara … ;)