Svoboda

Eni že veste, da sem novo leto dočakala v mobi(te)lni svobodi, ker sem skupaj z otrokinjama tudi mobitel pustila na počitnicah. Prvi večer sem imela najprej kar malo krize, ker ob najmanjšem znaku dolgčasa nisem mogla na hitro prečekirati pošte, twitterja, facebooka, bloga in vseh tistih člankov o najbolj pomembnih nepomembnostih, s katerimi si sicer pogosto polnim minute (ok, priznam, včasih tudi ure). Ampak po drugi strani sem se hitro zavestno odločila, da ne bom "patila" in da bo to dober - brezmotenjski v uvod v delovno leto, ki je pred mano (itak, kako pa drugače). 

Nisem se motila. Že naslednji dan sem prav uživala v nedosegljivosti, ko sem se odpravljala na dogovorjeno kosilo ob nedefinirani uri. In sem prav nestresno prišla pravočasno, pa še mali se je naspal in jaz sem si v miru nalakirala nohte. Novo leto je tako minilo brez sms-piskanja, vsi meni ljubi pa so vseeno prišli do ljubčkov in skratka fino je bilo. Pošto sem pogledala, ko sem želela in ob dovolj dolgih intervalih, da se nisem počutila zasledovano, vse drugo pa je teklo mimo mene in meni ni nič manjkalo. Ha! Kakšno razsvetljenje! Raje niti ne začnem, kaj vse sem v tem času prebrala, napisala … (bom, ampak drugič). 

V glavnem, všeč mi je ta mobi(te)lna svoboda in odločila sem se, da jo bom prostovoljno prakticirala vsak vikend, mogoče kmalu tudi vsak dan popoldne in zvečer, ko mi res ni treba ves čas "valjati" telefona po rokah, raje kakega malega buhtlja, čtivo za branje pa je tudi vse povsod drugod pri roki. Poskusite, je fino (kot bi se za pet let pomladila ;))! 

PS: ampak priznam, danes sem na vlaku (spet, ja, in spet je imel zamudo, obakrat!) prav z veseljem odgovorila na dve poslovni sporočili in tudi ta zapis je začel nastajati na telefonu … dokler ni zmanjkalo vseh signalov in je bil to signal meni, da vse skupaj pospravim in se osredotočim na zimsko zaspane divje begajoče slike za okenskim steklom (ok, no, ni bil brzovlak, kje pa! ampak lepo je bilo gledat skozi okno).