Včasih imam res dolgo lajtngo.
Sem že pred časom študirala, kako se razvijajo tolmaške kompetence, in brala, kako pomembno, da se, kjer je mogoče, razvijejo avtomatizmi, ker potem tolmači manj časa in energije porabijo za razmišljanje, skratka manjši kognitivni napor. Logično. A šele pred kratkim mi je "potegnilo", da isto pravzaprav velja za vsa področja. Če nekaj počneš "avtomatično", torej s čim manj razmišljanja, premišljanja, izbiranja, tehtanja in tuhtanja, potem je narejeno hitreje in niti ne veš, kdaj. Tako sem zdaj na dnevni red dala kar nekaj takšnih aktivnosti, ki jih moram narediti brez posebnega razmišljanja, ker pač moram.
In, heureka, zadeve funkcionirajo, nič več me ne živcira (kar sem prej odlašala in travmirala), od gospodinjskih reči (da zvečer na čisto pospravim kuhinjski pult in lijak), higienskih (da si ostrižem nohte, takoj ko me začnejo motiti) pa do jutranjih ritualov z oblačenjem in zajtrki, pri čemer smo vse hitrejši. Seveda se tega ne da aplicirati na vse mogoče dnevne opravke, še najmanj za družabne ali družinske zadeve, ampak za mnogo drugih aktivnosti pa že in občutek imam, da mi ostaja več energije, časa, mentalne kapacitete za drugo, khm, saj veste kaj.
Je pa res, da se včasih počutim, kot da sem iz drugega planeta. Ko izklopim "avtopilota" in se zavem, da sedim na troli (a res?), in se poskušam spomniti, katera številka je bila izpisana na vrhu … zabavno, ni kaj.
 |
| Ključ je v organiziranosti (in dobrih navadah/avtomatizmih) |
Ja, vse kaže, da brez avtomatizmov sedanjosti ni mogoče ... preživeti :-) Se pa tudi jaz kdaj vprašam "Ma kdaj sem .../Kaj je pisalo .../Sem res .../Kje je ...?", ker sem toliko stvari dala na avtopilota, da zna biti načrtni priklic kar huda vaja :-D
OdgovoriIzbrišikar je mene začelo motiti, je da, če se vsega tega lotevam načrtno, s premislekom (po možnosti seznamom), potem je vsaka taka stvar res "big deal", utrujajoča, ob njej se petkrat skregam sama s sabo, a bi zdaj, a pol, a tko, al drugače, v glavnem čisto preveč divje in je bolje, da ta del možganov kar izklopim oz. mu ne dovolim na površje (čisto mogoče sem bi/multipolarna… :/)
OdgovoriIzbrišiPri meni je poleg dela ena taka pomembna točka tudi stanovanje: ker hočem, da najdeva stvari, ki jih iščeva, in ker ne maram "gnezd umazanije ali razmetanosti", sva uvedla kup ritualov za ohranjanje vzdržnega stanja (kaj več ne gre, ker ni časa - s tal pri meni ne moreš jesti :-). Stvari, ki se pojavijo izven teh ritualov, največkrat morajo počakati na naslednji cikel odpravljanja - ne glede na to, kako to zgleda, je potisnitev v avtomatski del lajfa edina opcija za dovolj časa za vse drugo. Po drugi strani pa se po obsežnem premisleku pojavljajo tudi novi cikli: do predprejšnjega leta sem hladilnik odtalila 1 x na leto, neposredno pred poletnim dopustom, ga očistila in pustila izklopljenega do vrnitve. To je kar nekaj dela pred dopustom, potem sem prebrala, da je hladilnik treba pogosto čistiti, zato sem sama s seboj sklenila kompromis: vsako četrtletje enkrat, med dopustom ostane vklopljen. Zdaj samo moram enkrat v vsakokrat 3 mesecih najti čas za čiščenje - do sedaj mi kar uspeva. Kar je najbolj pomembno: otresla sem se občutka, da sem robot :-) - res veliko stvari poteka avtomatsko, ma na ta način pridobim kar nekaj časa, ki ga lahko izkoristim za ... ne biti robot. Paše.
OdgovoriIzbrišiSaj to, ko je pač treba kaj naredit, se naredi in je s tem "robotskim" pristopom veliko lažje in potem ostane več časa in energije, da nismo roboti (pa še tečnosti in nejevolje se znebimo, ker so stvari pa narejene …) skratka to je res win win! :)
OdgovoriIzbriši