petek, 13. februar 2015

Poskušam ne utopiti

otroka, ko mu zlivam litre fizioške v nosek … dodaten bonus: se vsaj "malo" izkašlja!

rož, ko jih po tednu dni končno opazim, kako se trudijo zbuditi mojo pozornost s povešenimi listki.

v obilici razburkanih misli (obveznosti, naključij, younameit), ki me na trenutke neusmiljeno butajo z leve na desno in se jim fučka, da so vmes ostre čeri … In občutek, da se ponavlja, me ne vara.


5 komentarjev:

  1. Obkljukam vse troje.
    Otroke še nekako obdržim pri življenju, očitno so trdoživi, rože pa le redko katara zdrži ob meni. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. :-) pred kratkim sem dobila v dar družinsko srečo in že po nekaj dnevih revica vsa povešena … pa mi je zelo všeč in sem prav rekla, da se moram pa zdaj potrudit, družinska sreča pa mi ja ne sme umret! ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Ma strela, a smo vse na istem, ali kaj?!

    OdgovoriIzbriši
  4. Upam, da glede rož in ne bolnih otrok ;)

    OdgovoriIzbriši
  5. Ok, moje orhideje so postale samohranilke. Vodo dobijo 1x na 3-4 mesece. Pridne so. Verjetno jim res ustreza glasba, ki se vrti v našem stanovanju... Otroške pesmice so zakon! :-)
    Fiziološko - otroku sem jo nehala zlivat v nos. Ko sem bila 1x sama prehlajena, sem jo sebi in v tistem trenutku sem se odločila, da ga s tem pa ne bom več matrala. Bo kakšen dan dlje trajalo, ampak fiziološke mu res ne mislim več zlivat v nos.
    Razburkane misli...to mamo pa vse mamice, a ne? :-)

    OdgovoriIzbriši