sreda, 13. maj 2015

Vrtičkarji

Zadnjič sem se ob poznih večernih urah vozila z avtom domov in na radiu poslušala posnetek koncerta skupine, ki sem jo intenzivneje poslušala v srednji šoli, ko sem imela enega res dobrega prijatelja, in vedno ko slišim to muziko, sem spet malo mlajša, srečnejša, zadovoljnejša v svoji koži (no, zdaj sem itak 300% bolj kot takrat, ampak saj razumete).

In ja, po tej pesmi so zaradi nadaljevanke postali znani tudi ostali vesoljni Sloveniji, čeprav smo jih mi "lokalci" že prej izvohali in umirali na teh lokalnih in dialektalnih forah. Meni, ki sem se "morala" (hotela, želela; pač sem) znebiti narečnih posebnosti v izgovoru, se je vedno zdelo fascinantno, da nekdo zmore najti tak učinkovit izraz tudi v narečju (itak, tudi Mlakar je car), da sploh ne deluje kmečko, zabito ali debilno … Ok, zašla.

Hotela sem povedat, da so sadike še žive. Žal zaradi pomanjkanja časa še niso uzrle svojega pravega bivališča, tako da so od pomanjkanja prostora že čisto utesnjene in ene že malo obupujejo nad mano, ampak če bo sreča mila, jih kmalu preselim.

In ko smo že pri zeleni sreči, tega ne gre zamuditi! Jaz bi šla na vse, če ...












Ni komentarjev:

Objavite komentar