Evo, tudi letos nam je uspelo iti, čeprav je šlo za sekunde od odhoda iz službe na vlak in potem naprej po otroke, opremo, dodatne obleke, ker se je mali seveda v zadnjem hipu popacal (potem še polil, a j***ga, takrat so bile tudi popacane suhe cote vredu)... v glavnem malo hektično. In dogodki skupaj z otroki imajo poseben čar, a posrkajo vse (*vse*) atome energije, čeprav naj bi jih v resnici porabljal drugje. Kakorkoli že, šli smo, odtekli, se smejali in uživali. To je pomembno. Kilometrino bom pa očitno morala še enkrat ta vikend pod streho spraviti (sama). Kar je čisto ok.
Tako smo bili zasedeni s tekom, štafetnimi predajami za skrb netekačev, iskanjem napolitank, tekanjem na stranišče, pitjem vode (innn polivanjem!), da niti fotkat nismo uspeli. Smo pa uspeli zbrat kar lepo družinsko statistiko:
- skupaj 51 krogov na štiri tekače;
- mlajša 3 cele odtekla;
- starejša je pa tekla z vsakim od naju malo in nabrala - pazi to: 16 krogov!! Zadnjih 5 proti prepovedi, a se ni dala in kar pobegnila. Seveda je potem v avtu z večerjo v roki zaspala, kar je svojevrsten čudež. In samo upam lahko, da bo jutri lahko normalno hodila...
Skratka, mi smo bli pridni. Lahko ste še vi in v naslednjih 9 dneh v najbližjem kraju odtečete 10 krogov za 10 nasmehov, se imate fino in hkrati še pomagate tistim, ki imajo manj sreče v življenju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar