V ponedeljek, 7.11. so v Delovi oprijemljivi izdaji v razdelku Kultura celo uspeli mini stolpec nameniti novici o tem, da je Miha Mazzini prejel ameriško nagrado Pushcart za kratko zgodbo The Winter. Njegovih del ne poznam prav dobro in nisem neka goreča oboževalka. Ampak, a ni to nora novica? A ni to novica za vsaj polovico teh novih in visokopevanih prenovljenih strani? V čem je fora? Ja, v redu, v spletni različici so novico (iste dolžine) objavili že v petek. Ampak vseeno no, tiskano delo?! Ni dovolj pomembna novica? A nismo ponosni Slovenci? Al' smo zarukani fovšisti, ki znamo iskat samo dlako v jajcu in sodit sodit sodit in odločat o "vrhunskosti" ?! In zakaj se je novica tako razširila šele zdaj?
Da se niti ne spuščam v podrobnosti sosednjega članka (sedemkrat takšnega obsega kot zgoraj omenjena novička) o pravilni rabi slovenščine s podnaslovom Jezikovne zadrege. Sporen v marsičem, ma se mi ne da v podrobnosti. Me pa res zanima, koliko bralcev je sploh razumelo ta članek in poanto in "pravila", podana v takšni obliki. Eno in isto, da ne rečem enako sranje, kot ga marsikdaj poslušamo v tako "poučnih" razsvetljenskih oddajah TV Slovenija Pet minut za jezik. Ni čudno, da smo Slovenci tako funkcionalno nepismeni, hkrati pa zelo "pametni", kdaj je kaj prav in kaj ni prav. Da so priročniki in učbeniki malodane nerazumljivi, je itak svojevrstna zvezdica, ampak da so poučne oddaje in članki za res široko javnost prav tako ali še bolj nerazumljivi, pa že presega moje zmožnosti dojemanja.
Pred kratkim sem bila vesela, ko so veliko govorili in pisali o Kristini Brenkovi. Zakaj pa ne zmoremo sedanjosti? Pisati o dobrih in priznanih slovenskih avtorjih našega časa. Biti ponosni nanje,
Kakor koli, čestitke Mazziniju!
Ni komentarjev:
Objavite komentar