Od filma si želim več. Veliko več.
Pustimo "imenitna" imena (kakor za koga) in, bodimo pošteni, nekaj dobrih hecnih for sem in tja. Film mora dati nekaj več. Ponuditi možnost refleksije, katarze, navdušenja, zgražanja, česar koli. Samo brezvezne plehkosti in očitnosti prosim ne. Ja, zaposlene mamice so žonglerke. So what? Kdo pa ni?
Malo se mi zdi škoda, ker je po mojem tema tako "hvaležna" in dobra in aktualna in bi se dalo res dober film narediti iz nje. Ampak očitno bo treba nanj počakati.
S takšnim hektičnim načinom življenja smo se pa itak sprijaznile, še več, všeč nam je in zlahka prebavimo vse, tudi občasne izbruhe slabe vesti in občutek ujetosti, kjer z nobenim izplenom ne bomo povsem zadovoljne. Ali pač. Vsekakor ne potrebujemo filma, ki kaže (samo) to, da je takšen način življenja pač kaotičen in da vključuje žrtve, ker včasih kdo malo trpi. Škoda škoda.
A mother of a one-year-old boy is a movie star in a world without critics.
I love my work. Although sometimes I wish I didn't love it so much.
Trying to be a man is a waste of a woman.
Ni komentarjev:
Objavite komentar