četrtek, 17. november 2011

Buške

Brez njih nam živeti ni. Skoraj vedno jo ima vsaj ena od hčerk, včasih jo imata tudi obe naenkrat, včasih ima ena dve.

No, včeraj je starejša "divjakinja" (z vzdevkom Ronja, seveda) po dveh dneh od udomačitve zadnje buške, ko je s čelom udarila direktno v rob kavča, spet v eni norčavi igri lovljenja bežanja pred sestrico s tako silo priletela v vrata (podboj? ključ?), da si je prebila čelo - še na drugi strani. Preventivno jo je M raje odpeljal k zdravniku. Je dovolj, da imam že mama na čelu ne-neopazno brazgotino. Čeprav se mi zdi, da nam jih ob vsej njeni zaletavosti (ne vem, če je res tako štorasta, to sem bolj pišoča) zlepa ne bo tako hitro zmanjkalo in nekaj takih "bojnih" ran bo gotovo ostalo - da se bo lahko v najstniških letih sekirala ;)

Napisala
Oznake:

5 komentarjev:

  1. alcessa17. november 2011 ob 18:10

    Ojej. Mogoče ji prevetivno že zdaj razložiš, da imamo modre punce brazgotine na glavi? :-)

    (moja je na desni senci, pridobljena v vrtcu :-)))

    OdgovoriIzbriši
  2. jzf17. november 2011 ob 21:53

    Ja, saj to sem ji takoj pokazala, da sva si pa zdaj podobni in da sva obe super posebni ;) in ja, modrina z bušk gre potem v glavo, sigurno!

    OdgovoriIzbriši
  3. alcessa17. november 2011 ob 22:34

    Ha ha ha ... ojej ... kul

    OdgovoriIzbriši
  4. PF18. november 2011 ob 13:29

    Moja brazgotina je na lasišču na zatilju. Sem bila šivana. :)

    OdgovoriIzbriši
  5. jzf18. november 2011 ob 15:39

    Auč, šivanje je že napredna stopnja! Je pa vsaj lokacija vredu, da se skrije - zdaj, v času dogodka pa je moralo biti precej tečno, da so bili še lasje zraven ...

    OdgovoriIzbriši

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)