Zakaj imamo radi javni prevoz?

Nekaj javnoprevoznih nelogičnosti preteklega tedna:

1. Kako je mogoče, da v prenatrpanem avtobusu mestnega potniškega prometa še vedno zevajo prazni sedeži - več njih? V redu, na nalepkah piše Odstopite sedež tistim, ki ga res potrebujejo, a to ne pomeni, da se ne smeš usesti, tudi če si zmožen stoje prestati celotno vožnjo. Ko se enkrat zabaše ves prehod od šoferja do zadnjih izstopnih vrat, je "malce" nesmiselno puščati prazne sedeže, se vam ne zdi?

2. Vlaki zamujajo, ko je to najmanj zaželeno, in podobno velja za njihovo točnost, ki je resnici na ljubo redkejši pojav, a vendar se zgodi prav takrat, ko ste vi minuto prepozni.
ps: Prosto po Murphyju: Če zamudiš vlak za tja, se ti zna zgoditi, da zamudiš tudi vlak za nazaj.

3. Tudi če se na avtobus odpraviš z zadostno malho rezerve, to ni zagotovilo, da boš pravočasno prispel na cilj (sploh če se po nekem nerazumljivem naključju usedeš na napačni avtobus in namesto na železniško postajo pelješ v Šiško ...).

4. Nis(m)o včasih študentje težko nosili velike ruzake na ramenih in bili deležnih grdih pogledov, če na vlaku tega petstokilskega ruzaka nismo dvignili na tiste rešetke nad glavami? No, zdaj je drugače. Zdaj imajo ubogi študentje kovčke na kolescih, da jih, tudi če bi hotel, skoraj ne moreš prehiteti (koliko prostora rabiš za dve študenta s kovčkoma? ja, skoraj celoten železniški podhod). Zdaj teh kovčkov niti ne poskušajo dvigniti, ampak jih lepo pustijo pri nogah, ne glede na število drugih potnikov v kupeju. Še več, ubogi študentje imajo prenosnike, ki jih nujno potrebujejo za to, da na dolgi vožnji od Ljubljane do Maribora pogledajo najnovejšo piratsko različico nekega filma, seveda tako, da dotični računalnik postavijo na "prosta" sedeža nasproti (in brez slušalk, kakopak, saj si vsi potniki želijo poslušati butast holivudski film, a ne!). Ob tem, da je "rush hour", ko nič hudega sluteči delovni ljudje po vsem vlaku zaman iščejo prost sedež. (Naj mi še en reče, da so študentje bogi, pa ga bom s pogledom ubila!)

In še ena malo manj javno-prevozna, ali pa tudi ne:
5. Izpuščanje zajtrka ni moderno. Niti v času vseh mogočih "starih" pekarnic na poti na/z železniške postaje (od tu povezava z javnim prevozom!), ki sicer že za male pare ponujajo nebesa in pol. Ampak ko naročim sezamovo pletenko, si želim prav tega. Sezam namreč, po možnosti na kruhu in ne izključno v papirnati vrečki.