Ko tako stopicljamo po pločniku in nas prehiteva vse sorte mularije, gresta mimo dve punci in E kot iz topa izstreli: "Mami, glej kakšni grdi lasje. Tole pa ni lepo, jaz pa ne bi imela takšnih las. A ne, da to ni lepo"
Odleglo mi je iz dna srca in upam, da jo bo dolgo še držalo. Zahvaljevala sem se bogu in svetu, da sem doslej pri frizerki (2x) odločno zavrnila kakršno koli poseganje v njene lase z "nedolžnimi maskarami za lase" v modrih, roza, zelenih ali še kakšnih drugih nemogočih barvah, čeprav naj bi se po nekaj pranjih "povsem sprali". No go.
Me smo očitno za "natur". Moj frizer pa mi tudi nikoli ne pozabi čestitati za to, da vztrajam - in resno misli!
Hm, mene pa navdušujejo ljudje, ki las na glavi ne jemljejo preresno, da tako rečem. Ki si jih krajšajo po navdihu, spenjajo po občutku, podaljšujejo po potrebi in barvajo v vse možne odtenke, ki šokirajo, vznemirjajo ali pa zgolj poudarjajo.
OdgovoriIzbrišiSama tega ne počnem, sicer, imam prav dolgočasno frizuro s še bolj dolgočasno barvo, ampak ne pozabim izraziti navdušenja nad pogumom irokez na najstniških glavah ali barvnih pramenov v odtenkih, za katere barve niti ne vem imena.
Prav v petek sva s spotomko v knjižnici naleteli na fanta s kot oglje črno irokezo. Potomka je bila presenečena, kot češ, a se to sploh sme, jaz pa sem nalašč pretiravala v navdušenju, kako fajn se mi zdi sproščen odnos do naglavnega "pokrivala." ;)
Zanimivo. :)
OdgovoriIzbrišiMeni v takšnih sivih dneh sicer prav krasno zgledajo kakšne živo oranžne bučke in si mislim, da je pa to super popestritev, če že moramo vsi nositi bolj ali manj črne plašče in jakne... Ampak to dvo-odtensko barvanje, ne v smislu pramenov, ampak blokov lasne površine dveh barv, mi je pa res popolnoma nerazumljivo in grdo.
Poleg tega pa si tudi ne predstavljam, kaj vsa ta kemija po nekajletni uporabi pusti na glavi, ne glede na obnavljanje lasišča... Da ne omenjam še finančne plati - meni se (finančni)svet podre, če moram pri kratkih laseh že po dveh mesecih na frizuro, kaj šele da bi morala še na narastek paziti.
Se mi zdi, da se da tudi na drugačne načine izražati samosvojost in kreativnost.
Ampak še dobro, da smo si različni! :)