Popoldansko ustvarjanje

Zadnje čase spri nas doma bijemo eno najzahtevnejših bitk v (naši) zgodovini - proti dolgčasu! Deklici sta po prihodu iz vrtca vedno razposajeni, veseli in navihani, ampak vso pozornost seveda usmerita vame in od mene, ki sem nasprotno utrujena, zdelana in brez kančka odvečne energije, pričakujeta vsaj malo animacije cirkuškega mojstra, pripravljenost za skrivalnice ali vsaj dirke od sobe do dnevne sobe, v nogavicah seveda, da drsi. Statične možnosti - igra s kockami ali dojenčki, branje knjig, barvanje, striženje in lepljenje - niso več tako zanimive, verjetno smo jih doslej preveč izrabljali in so izgubile tisti čas posebnosti. Tako da si moram nenehno izmišljevati novih aktivnosti - vsaj za nekaj časa, da popusti tista "napetost" ponovnega "ne-več-vrtčevskega" druženja. Sicer pride starejša z moledujočim pogledom "A mi daš eno risanko, prosim?"

No, televizije ne maramo preveč in itak za otroke ni dobra, mama pa kljub utrujenosti skoraj vedno zmorem še kaj energije za pečenje/kuhanje. Zato smo včeraj družno zamesile slano kvašeno testo, nestrpno čakale, da so hlečbki zrastli in jih nato - no zmasakrirale, vsaka po svoje. E jih je uspela pretvoriti v kroglice, zvezdice in polžke, V pa je svoji dve kroglici testa predčasno pojedla oziroma zalepila na stol in pod mizo, še ne vem natančno. Potem smo pekača postavile v ogreto pečico, se posedle na tla in opazovale, kako štručke, kroglice, zvezdice in polžki rastejo, postajajo vedno bolj zlate barve (kakšna televizija! hvalabogu, da se nismo odločili za visoko pečico!). Potem smo odštevale sekunde do alarma, "Jaz bom pritisnila, jaz bom pritisnila" (E izklopi alarm, V hitro pride zraven in še ona začne tipkati in preklapljati programe pečenja), pretresle izplen v posodo in počakale par minut, da se je ohladil.

Dobri dve uri animacije - pa še večerjo smo si tako pripravile. Prijetno s koristnim! (Sesanje in pranje po tleh sem pustila za danes...)