Srečnopisano 15/2016

Ko se je še en tistih je-sploh-lahko-še-huje tednov končal s petkovo obljubo: ta vikend ne želim nikamor, imejmo en miren družinski vikend. In res je bilo tako: mirna sobota, družinsko kolesarjenje, malo bolj živahna nedelja, ko sva jo vseeno mahnila vsak po svoje, en na kolo, druga čez drn in strn-kao, na koncu pa vsi zadovoljni. In končno spet en vikend, ki ni samo švistnil mimo, ampak je bilo dovolj časa za vse in vsakega posebej. Big like!

Na kolesu žar s prevodom in tolmačenjem

Kolesarsko soboto (ati 200 km, E 1,5 km, mami - taxi in kolovodja za ves dan) je z izletom na Koroško  (padel nam je prvi zob - končno!) sončno zaokrožila o-žar-jena nedelja v čudoviti družbi otrok in odraslih. Ker se ponoči itak ne spi, se po novem prevaja. Za piko na i pa še tolmačenje na zdaj že tradicionalnem etično obarvanem dogodku (If you want to raise your kids to be good and kind and ethical, raise them like someday they will be heroes!). Lepo

Razvajanje

Pretekli vikend bi bil težko boljši, kratkomalo popoln je bil. Po dolgem času smo šli na obisk k mojim staršem in si na poti do tja v petek privoščili najboljšo pico v Sloveniji (sicilijansko - s kozjim sirom in sušenim paradižnikom). Popolna sobota se je začela z malo spanja, ko so me starši ob 7h velikodušno poslali nazaj spat in poskrbeli za takrat že zelo živahni in čisto prebujeni deklici. Pa malo branja in en osvežujoč tek čez drn in strn po blatu in suhi travi, med borovci in dolgodlakim rjavim govedom - ki me je povsem presenetil in navdušil, saj nisem mislila, da bom zmogla toliko. Očitno redna hitra hoja vseeno nekaj prispeva h kondiciji - ali pa je bil samo krasen kraški dan v vetru in soncu kriv, da so noge kar nesle in veselo topotale svojo pot. V vsakem primeru sem navdušena.

Poleg tega sem dobila tudi novo frizuro, nekaj nove garderobe (jupijej, celo oba sva si nekaj kupila) in novo "modno" zaljubljenost (ne najbolj prijazno do denarnice, toliko bolj do oči... ). Popolni vikend se je končal doma, na sončnem balkonu.

Ah, lepo je biti doma in doma doma in lepo je, ko lahko otroke zaupaš v preverjene roke in si privoščiš brezskrbno popoldne (ja, prelomna ugotovitev: nakupovanje ni nujno mučno)!

Popolno

Včasih je vikend, ko brez pretiranega usklajevanja in načrtovanja operem in posušim vse žehte že do nedelje zjutraj (ob pomoči malo sonca in malo sušilca, hvala!). Ko me v nedeljsko jutro zbudi krasen in nepričakovan mejl drage prijateljice. Ko brez slabe vesti uživam z družino in dragim, čeprav mi nad glavo visi kup ostrih bodal (menda). Ko v kratkem času od 10h do 13h, odkljukamo začetek sladice, enourni sprehod v soncu, čiščenje stanovanja (no, malo odpraševanja in sesanje), pripravo kosila in konzumacijo. Ko sprejmeš obiske brez pretirane panike in skrbi, čeprav sladica še ni pečena in ohlajena, se pa kava ohladi, preden jo postrežeš na mizo. Ko mi ob misli na likanje ni slabo in ga ne preložim na takrat, ko bo večji kup, ampak skoraj z veseljem pograbim desko in vklopim likalnik (omg, postajam podobna svoji mami!). Ko mi kavoljubki zvečer naravnost zadiši zeleni čaj. V tisti moji posebni skodelici, seveda, ki je nekje zadaj na najvišji polici, hvala ker se ti ljubi stegniti do nje. Ko me misel na prihajajoči teden (poln ostrih bodal-nalog), niti ne plaši, ampak navdaja z enim takim tihim pričakovanjem - kako mi bo šlo? Ja, vse je v perspektivi in ravno prav pisanih nalomljenih stekelcih.

Lep vikend je za mano, upam, da ste ga tudi vi preživeli čim več na soncu in čim več z ljudmi, ki jih imate radi!

Sem krasne modre barve, ki pa je ob tej sicer lepi (ja, nova je!), a presvetli luči, fotoaparat ne uspe ujet...

Še knjiga

Po ogledu filma sem se zadnjič v knjižnici na polici pravkar vrnjenih skoraj zaletela še v knjigo in se mi je zdelo, da je to znamenje, da jo moram vzeti. Na prvi pogled se mi je zdelo, da tega nikoli ne bom prebrala, taka "chick literature", pa skoraj 400 strani, že to me običajno odvrne. Ampak nekako sem padla notri, seveda je knjiga veliko boljša od filma. Osebe so veliko bolj okarakterizirane, zgodba je globlja, več izvemo o junakinjini preteklosti in odnosih s starših, sploh z očetom, kar je tudi eden od razlogov, da se odloči za takšno življenje delo. Skratka luštno branje, ja, na trenutke je po babje preveč nevrotično, ampak knjigi to vseeno lažje in hitreje oprostim kot filmu. In uspelo mi je v dveh dneh oz. večerih, kar je malodane rekord (in dokaz tega, da je res lahkotno branje ;)).

Knjigo je prevedla Katarina Tolar in mi je njen prevod kar všeč, občasno se je kje kaj zataknilo ob preveč dobesednih prevedkih, ampak na sploh mislim, da je dobro ujela "duha" (nisem prebrala cele knjige v angleščini, samo nekaj odlomkov, tako da ne mislim delat prevodne kritike, no).

Lahko izpostavim en citat? O nakupovalnih seznamih ...
"Vsaka ženska ve in hkrati noben moški ne more razumeti, da tudi če prinese domov čisto vse, kar je na seznamu, še vedno ne bo imel pravih stvari. Zakaj? Zato ker je ženska sveto prepričana, da bi, če bi šla v supermarket sama, izbrala bolje: bolj okroglo piško iz bolj luksuzno poraščenega predela Francije, bolj slasten jogurt, točno tisto solato, ki si jo je želela in katere ime ji vse do razodetja pred društvom za zdravo prehrano še nikoli ni prišlo na uho. Za ženske so seznami šele začetek, koordinate, s katerimi načrtujemo svoje potovanje proti svobodi. (Ne razumite me narobe: Ne trdim, da je vse skupaj pošteno. Kadar ženska kupi neko stvar, ki je ni na seznamu in za katero se izkaže, da ni užitna, se temu reče 'eksperiment'. Kadar isto stvar naredi moški, je to 'zapravljanje denarja'.)"

Kino Kekec

Uau, današnji film nas prevzema. Lepo narisano, taka prava zgodba pa še v francoščini je! Všeč mi je. Tudi to, da se je tri četrt družine umirilo in bolj ali manj spremlja barve in zvoke, mama pa lahko delam ...

Vikend

Pride kakšen vikend, ko smo bolj ali manj doma (se pravi z avtom naredimo manj kot 50 km). Uau. Pomijejo se okna, posesa se po tleh, opere nekaj strojev, temeljiteje kot sicer (sproti) očisti kuhinja, kopalnica. Uau! Še vseeno vmes skočimo po sveže sadje in zelenjavo k starim staršem na Dolenjsko (saj mi smo že na Dolenjskem, slišim M), ampak to ne sodi med daljše poti, tam smo skoraj doma in konec koncev bova tam naslednje leto začela obdelovati vrt! Kakšno veselje, kakšna radost, komaj čakam, da vidim, če mi bo uspelo vzgojiti kaj užitnega za pod zob ;)

Ampak večino vikendov preživimo leteče in na poti. Kot na primer enkrat poleti, ko smo v soboto šli na hrib, v nedeljo pa na morje. Kakšno bogastvo imamo na dosegu roke! Kakšni lepi kraji nas obkrožajo!

No, takrat sva tudi na veliko razmišljala, kje/če/ko bi imela vikend, če bi ga lahko. Na morju prav gotovo, a prave lokacije takrat nisva našla. Nekaj lepih hiš, nekaj lepih parcel, a ni bilo pravih vibracij (česa drugega pa itak, ampak ne bodite malenkostni, vendar!). Ampak ker stanujemo v stanovanju in se to ne bo spremenilo, ker meniva, da je stanovat v hiši drago z investicijskega stališča, predvsem pa vzame veliko časa - najprej z vidika načrtovanja in urejanja (že pri stanovanju sva izgubljala živce, pa sva samo nekaj reči želela po svoje), potem pa seveda glede čiščenja in vzdrževanja, in je na sploh pravi luksuz, si občasno vseeno želiva eno malo pribežališče. Saj pravim, ne hiše, sto kvadratov ali kaj, ampak hm ... nekaj. Po možnosti na morju (vonj po soli, modrina), z malo zemlje okrog (ja, priložnostni vrt, sivka, oljke), s čim manj sosedi v neposredni bližini, ne več kot n kilometrov od doma - za skok čez vikend, itak. Skratka sanjamo. In iščemo naprej ...