Malo biologije + dobro kosilo

V naši družini (no, obeh, tisti, iz katere prihajam, in tisti, ki jo na novo soustvarjam) je že dolgo jasno, da mami pač nisem najbolj za biologijo, vsaj ne tisti del, ki zajema (pre)poznavanje in razlikovanje favne. Tudi kulinarično se raje izživljam nad floro, dasiravno občasno pade tudi kaj bolj mesnatega, ampak v tem ne čutim nobenega posebnega užitka, sploh ker je vedno povezano z enim takim nerazumljivim strahom, da ne bo dobro izpadlo, da bo zateglo, suho in brez domišljije.

Zato pa imam moškega, ki to hoče, zna in v tem celo neizmerno uživa. Še posebej, če zadevščina prihaja iz velike modre gmote! Velik bonus pa je seveda tudi, da na takšne prizore, občutek pod prsti in okus v ustih navajamo tudi mladiče, da ne bodo sladkosti morske hrane spoznali šele v skoraj odrasli dobi.

Fotografije kosila niso najbolj ostre, ampak kaj čmo, se je mudilo jesti!

Seveda smo hobotnici odstranili tudi kljun, ki je bil velika atrakcija

Najprej dagnje na kao buzaro

Potem pa še hobotnica v pečici s krompirjem in zelenjavo...