Ni bil ravno tisti pravi jug, ampak že to, da sem po reci piši več kot 10 letih spet obiskala italijansko prestolnico, ki je bila ravno v času mojega obiska ozaljšana z izjemnim sončnim vremenom, je razlog za veliko zadovoljstvo. Drugi je ta, da sem se srečala s kolegi, ki imajo podobne težave in izzive, a večinoma veliko več izkušenj, torej še ena pozitivna zame, ki se moram res še tooooliko naučiti (in pridružiti kakšnemu poklicnemu/strokovnemu združenju, ASAP). In seveda moja draga italijanščina, mi sei mancata molto! Šele tam, nekega večera, ko nisem imela več posebne volje za izgubljanje po uličicah, ker sem se malo čudno počutila, čeprav so na vsakem vogalu stali kakšni stajliš policjoti (ali prav zato), me je ob ogledu
čisto banalnega filma spreletelo, da je bila prav italijanščina moj prvi tuj jezik in prav izkušnja z mojimi italijanskimi sorodniki tisti povod, razlog, motiv, da sem se navdušila nad jeziki, prevajanjem in celo tolmačenjem ... Res imam srečo, da so se mi stvari tako hitro in jasno razkrile. In skrajni čas je že, da svoje znanje italijanščine spravim na raven delovnega jezika! Samo še ugotovim, kako ... (in kdaj?!)
Mimogrede, Rim je še vedno lep, zelo lep.
 |
| Samo en vogal od mojega penziona ... |
 |
| Ravno, ko sem slikala, so ugasnili luč in začeli pozivati k izhodu ... |
 |
| Samo ena od številnih starinskih prodajaln s papirjem, pisalnimi pripomočki |
 |
| Piazza Navona by night |
 |
| Zaradi gužve in hord turistov, sem najraje zrla navzgor ... |
 |
| Piazza Navona by day |
 |
| Uau, Fontana di Trevi, vedno sem želel jest sendvič ob takem monumentu |
 |
| Ko bom velika, bom imela taka vrata ... |
 |
| Še Panteon by day |
 |
| In moj sanjski kvart, že pri 18. in še zdaj |
Ohh, italijanščina ... kje je ta čas (2 leti v srednji šoli) ZELO lep jezik, na skrivaj sem mnenja, da lepši od španščine in portugalščine in skoraj tako lep kot francosščina ali romunščina ...
OdgovoriIzbrišiRim spada med prestolnice, ki imajo pri meni nalepko "zaradi osebnih predsodkov do nadaljnjega ne bo obiska" :-))) (bila v Benetkah 2-krat in je čisto dovolj (še vedno sem na področju veljavnosti osebnih klišejev oz. predsodkov - ti so malce nujni, če imaš veliko željo po potovanjih in majhen budget. In če se načrti začnejo pri Barceloni (še drugič ...))
Heh, jaz it uvrščam za fr in port in pred šp ;)
OdgovoriIzbrišiKakšne osebne predsodke pa imaš? Jaz sem imela srečo, da sem Rim dvakrat v gimnazijskih časih obiskala dokaj priviligirano, z veliko vodenimi ogledi tudi po manj znanih in razvpitih delih, enkrat z lokalci (in ne morem pozabiti vatikanskih vrtov), drugič z našo razredničarko - prof. latinščine, ki je bila bogata zbirka zgodb in anekdot iz rimskega časa ... Zdaj je bilo čisto drugače in zelo so me presenetile/motile horde turistov (mož me heca, kaj sem bila pa jaz drugega?), sicer sem se pa poskušala zaviti v svoj "plašč nevidnosti" in se odlepiti od tega čivkanja naokrog, iskala sem male uličice s starimi trgovinami, klepetala s trgovci, natakarji in si domišljala, da je to tisti Rim ... a lot of mind twisting, torej! ;)
Sicer pa sem tudi jaz dokaj klišejska, ampak ko pridem nekam, hočem odnest en filing, vonj, barvne nianse, torej nekaj čisto osebnega. V nekaj dnevih kaj več itak ni mogoče, je pa meni to vseeno bolje kot nič (mož pravi, da je to absolutno premalo, se morava še uskladit glede tega, da je malo bolje kot nič!).
Zdaj imam srečo, da imam poklicno na voljo nekaj sredstev za izobraževanja in prmej, da ne bom pustila, da gredo v nič ;)
Ja, horde turistov, bližina oziroma doza katoličanstva in verjetnost, da se ob omejenih možnostih bolj splača pogledati druga glavna mesta ... bi rekla, da znajo biti tudi Atene bolj zanimiva zibelka. Nisem mahnjena na ... evropske klasike, tudi Dunaj mi je bil bolj tko. Vendar je to tako: kadar nekaj pogruntam kot čisto navaden predsodek, to samo pomeni, da se za zadevo ne potrudil. Če pa bi šlo na easy, je ne bi ... brcnila z roba možnega :-)
OdgovoriIzbrišiTvoj mož ima seveda delno prav, razen tega, da ni nič narobe s tem, če je človek resnično zadovoljen že z malim, če je cilj zadovoljstvo in je res dosežen, brez mentalnega mejkapa :-) Drugače pa je bolje poseči višje, ja. Sploh to velja za pametne punce, sposobne kompleksnih užitkov na višjih nivojih in na večji nogi. :-) (mislim resno)
"da se za zadevo ne potrudil" -> da se za zadevo ne mislim potruditi *vzdih*
OdgovoriIzbrišiJaz sem si v mladih letih predstavljala, da bom veliko potovala, tudi potem, ko bom imela službo, družino. Well, mogoče kompliciram, ampak ne zdi se mi tako enostavno - zbrat finance, voljo, časovno okno, ki ustreza vsem udeleženim, skratka, potovati, za krajši ali daljši čas se mi danes zdi luksuz. Pa ne toliko iz denarnega vidika (čeprav tudi to, kljub nizkocenovnikom in lowbudget sposobnostim na sploh) kot iz vseh drugih.
OdgovoriIzbrišiZato cenim vsako možnost za to, ki se pojavi, moram pa priznati, da so te kratkotrajne meni čisto ok, malo naporne, ampak takrat stisneš v vsak dan 28 h energije in volje, pa gre ;) Itak imam cel lajf organiziran tako v valovih, ne vem, zakaj bi bilo pri potovanjih kaj drugače. Najlljubše pri vsem pa mi je, da imam prav takrat ponavadi čas (in voljo) bolj odkrivat sebe in svet, malo kontemplirat obstoj življenja in sveta, sploh ko potujem z letalom ;) In če je filing dober, potem imam samo razlog več, da se vrnem, če ne, pa razlog več, da se ... isto vrnem, enkrat drugič v kaki drugačni konstelaciji ;) London me je denimo ob mojem prvem obisku pustil hladno ko špricer, nazadnje pa mi je bilo prav žal, da sem morala tako hitro domov ...
Ja, pri meni stvar tudi ni easy. Kot prvo, vedno vse rezervirava mesece prej, da je ceneje, in to brez možnosti storniranja rezervacije, da je ceneje. Bob ne daj, da bi kdo zbolel, moral biti v službi itd. Potovanja se tudi grem le, če imam občutek, da ne bom preveč spraznila domače blagajne :-). Preden greva, vedno hočem počistiti stanovanje, da bo povratek bolj prijeten :-) Moja največja skrb pred odhodom v London je bila, ali mi bo uspelo počistiti še hladilnik :-)
OdgovoriIzbrišiKer ko sem enkrat Tam, nočem misliti na te ... mundane težave, zato se zanje pobrigam že prej :-)
Popotna kontemplacija je absolutno KUL, ja.
Tudi šanse je krajem treba dajati, se strinjam. Edina izjema? Karlsruhe. Odkar živiva v bližini, čedalje manj hodiva tja. Živ dolgčas. Še poznam ga ne predobro ...