Ja, gverilsko je tole naše vrtnarjenje, nobenega pametnega reda ali (časovnega) načrta, še tisti načrt zasaditve je obstal bolj ali manj samo na papirju, v zemlji pa je, kar pač je/uspelo zrasti/niso pojedli polži/koloradski hrošči/napadla plesen … predvsem veliko plevela vsepovsod. Hja, vse mogoče me je doletelo, ko že mislim, da sem z eno nadlogo opravila, se pojavi druga, ampak tako verjetno je to, ne vem, sem še preveč zelena. Na srečo pa nisem finančno odvisna od tega. Sem pa nesrečna, ko mi pred očmi propada pridelek, ko gre trud&čas tako hitro v nič. Saj pravim, sem še zelena in me vse to zelo prizadene. Ampak težave se kažejo samo na novem vrtu, kjer se še lovimo, kjer smo bili malo pozni tudi z zasaditvijo, kjer še ne poznam ne zemlje in ne zraka (sosede, žal, že …). Na starem vrtu je stanje boljše, samo brokoli mi hočejo eni žužki pojest, ampak dokler so na listih, me ne motijo, tudi oni morajo jest. Tudi tisti revčki paradižniki, ki sem jih z gnojenjem skoraj fentala, so se čisto okrepili in zrastli v čisto suverene rastline, tako da me za tisto plesen na novem vrtu skoraj ne skrbi več. Še nekaj dni lepega vremena in upam, da se prvemu sramežljivcu pridružijo še drugi (pa ne prehitro, ker me zdaj ni doma! - res sem grozna s temi svojimi željami …).
 |
| Nekaj večjih bučk sem naribala, "malo" ožela in zamrznila v vrečkah (z vodo pa zalila balkonski vrt, seveda) |
 |
| Prvi se že sramežljivo barva |
 |
| Jesensko sajenje se je obrestovalo, po mojem bo za celo sezono dovolj |
 |
| Mlade bučkice pa sem tokrat prvič vložila, me prav zanima rezultat |
Ni komentarjev:
Objavite komentar