Za do-pust najprej od-pust

Ko smo že prišli z dopusta, sem med enim od hitrim brskanjem po spletu (ne, na počitnicah nimam veliko časa, ampak malo sem odvisna od internetov, priznam …) naletela na tole Alenkino razmišljanje, s katerim se več kot strinjam. Ravno o tem in tako sem razmišljala, ko smo le kakih deset dni pred odhodom končno potrdili in rezervirali prenočišče za letošnji poletni dopust. Destinacija je bila bolj oddaljena kot zadnja leta, kar s tremi otročki ni nezanemarljiv podatek. Ko se je še bolj tik pred zdajci izkazalo, da gremo sami, mi je po eni strani odleglo, po drugi vem, da je mož upal na vsaj malo potapljanja/veslanja. Ampak takoj sva se odločila, da gremo na dopust, kjer bo vse do-puščeno in vse od-puščeno, kar pride, pride, in vse bo ok. Že na poti tja/nazaj in potem na sami destinaciji. In tako je bilo. Dopust je bil v svoji "nepopolnosti" (nepričakovanosti) čisto zares popoln. Priporočam!