petek, 6. marec 2015

Naša mala velika (ali velika mala?)

Techka me je čisto po pravici okregala, da sem v predprejšnji objavi pozabila omeniti/pokazati našo mlajšo deklico. Ja, malo zato, ker nisem imela kakšnih pametnih videoposnetkov, malo zato, ker si zasluži svojo objavo! ;-)

Srednji otroci so res lahko hitro prikrajšani za marsikaj oz. morajo kar nekako potrpeti, se znajti, med starejšim, ki je deležen pozornosti, ker je pač večji in po definiciji zmore, razume več in prej, ter med mlajšim, ki je pač najmlajši in že zato deležen pozornosti (poenostavljam, ampak saj se razume, ne?). Seveda dvomim, da bi starši to počeli namenoma, verjetno je prav nasprotno, da si ves čas prizadevamo, zavestno, da srednjega ne bi zapostavljali, prikrajšali. No, vsaj pri nas je tako ;)

Je pa življenje z našo malo veliko V zelo zanimivo. Seveda so zdaj tudi taka leta, ko se zaveda marsičesa in vse bolj glasno izraža svoj jaz in svoj prav, tako da zna bit včasih sila naporna. Predvsem pa ko poskuša na grd, tudi že nasilen način priti do pozornosti. A se mi zdi, da je v zadnjih mesecih ugotovila, da se veliko več da doseči s prijaznostjo. Seveda je prefrigana in zdaj na to karto poskuša doseči želeno. In včasih je seveda treba popustiti (zakaj pa smo mame?! ;-).

Je pa neverjetno, kako vse bolj prihaja do izraza njen čut za podrobnosti, malenkosti, ki je bil viden že od malega. Zdaj je to že njen "trademark" (razen ko tik pred spanjem ne najde zajčka, ninice, ki jo ima od 4. meseca starosti in ne kaže, da se namerava v kratkem ločiti od nje, čeprav čisto brez težav zaspi tudi brez - ko je pač v temi ne najdemo). Ko kaj pripravljam, pečem, kuham, hoče vedno biti zraven, pomagati (in obvezno poskušati vse, kar se meša z metlicami), čeprav potem ni tako hitra pri jedi oz. je tako malo, da jo zdaj že mali prehiteva po levi, kar zadeva količine.

Njen drugi "trademark" so pa še vedno besedne invencije, na primer

- zdaj si zna že sama zahlačiti spodnjo majico;

- ko bo velika, bo tudi ona imela čarunalnik (I want one too!);

- ko poje in se ji zdi najbolj smiselno in verjetno, da "Lisička je prav zvita zver, pod skalco ima svoj klavir!")



Ne bom!






5 komentarjev:

  1. Kot da bi našega sredinčka opisovala.

    Simpatično dekletce je, bi jo kar posovojila za par dni!. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, vse kaže, da si bom od sedaj naprej tudi jaz vsak dan zahlačila majico. Kje so prave besede, ko jih rabiš?V otroških ustih, se ve :-)

    OdgovoriIzbriši
  3. <3 !!! + <3 <3 za tista dva iz predprejšnje objave :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Super, super tamalavelika! Lisica ima pod skalco svoj klavir!! Hahahahahaha!

    OdgovoriIzbriši
  5. Eh, sploh ne bom več gledala bloga prek telefona, komentiram, pa se nič ne pokaže … v glavnem :)

    OdgovoriIzbriši