Sv. Valentin ima ključe od korenin.
To je tudi vse, kar temu dnevu priznavam. Na srečo se moj dragi strinja in tako imamo en čisto navaden torek in torki so načeloma fajn.
Otroka sta doma, pokašljujeta ven ostanke okužbe zgornjih dihal. Materina dušica je res naredila mali čudež, verjetno je kaj primaknil tudi Fluimukan (j*** ga, tudi farmacevte moramo podpirat), kivi, pomaranče, limone in čaj so pa itak nepogrešljivi modni dodatki v tem letnem času in vremenskih razmerah.
Jaz že malo manično prikimavam Sari in upam, da mi uspe ta teden otroke spraviti v vrtec, sebe v službo in obvezni vlak, kjer si lahko ukradem vsaj 2x pol ure za - no vsaj malo resetiranja. Doma nam je že dolgčas, plastelin je že čisto prežvečen in presušen, nobena knjiga ni več zanimiva, risanke se pa itak počasi že ponavljajo in meni res že zmanjkuje domišljije, hkrati me pa vse bolj pesti vse tisto, kar zdaj odlagam in prelagam med temi opcijami: na čas popoldanskega počitka otrok, pa na večere in noči (resno?), nazadnje na čas, ko bo spet zdravje in red in rutina. Očitno edino takrat normalno funkcioniram.
Ampak zdaj gremo na sonce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar