Delovanje možganov me je od nekdaj zanimalo in navduševalo. Če k temu prištejem še fascinacijo nad razmahom interneta in vsega "bogastva", ki nam ga ta ponuja, potem ni nenavadno, da me je zelo pritegnila knjiga Nicholasa Carra: Shallows, s podnaslovom What the internet is doing to our brains. V slovenskem prevodu Tanje Ahlin z naslovom Plitvine je izšla že lani, nedavno pa so odlomke kot podlistek objavljali v enem od naših osrednjih dnevnikov in nadaljevanje si lahko do ponedeljka opoldne legalno preberete tukaj. Priporočam.
“This is a lovely story well told – an ode to a quieter, less frenetic time when reading was more than skimming and thought was more than mere recitation.” —San Francisco Chronicle
"Kaj odloči, kaj si zapomnimo in kaj pozabimo? Za utrjevanje spomina je bistvena pozornost. Shranjevanje eksplicitnih spominov in, kar je enako pomembno, oblikovanje povezav med njimi zahteva veliko miselne zbranosti, ki jo okrepi ponavljanje ali močna intelektualna ali čustvena zavzetost. Bolj smo osredotočeni, jasnejši je spomin. "Da se spomin ohrani," piše Kandel, "je treba novo informacijo dodobra in globoko obdelati. To se zgodi tako, da se z informacijo ukvarjamo ter jo smiselno in sistematično povezujemo z znanjem, ki je že dobro usidrano v spominu." Če se z informacijo v delovnem spominu ne moremo ukvarjati, se obdrži le tako dolgo, dokler nevroni, ki jo držijo, ohranijo svoj električni naboj - v najboljšem primeru nekaj sekund. Potem izgine in v možganih pusti le majhno sled ali pa še tega ne." str. 176
"Kultura je več od kupa, ki ga Google imenuje 'svetovne informacije'. Je več od tega, kar lahko skrčimo na dvojiško kodo in objavimo na internetu. Da bi ostala živa, se mora obnavljati v glavah članov vsake generacije. Če spomin vzamemo iz možganov, to pomeni konec kulture." str. 179.
N.C. (2011) Plitvine, Cankarjeva založba, Ljubljana.
Ni komentarjev:
Objavite komentar