petek, 9. marec 2012

Vsa jutra

V sredo sta me na delovni mizi v službi pričakali dve knjigi, ena od njih je bila tale, čisto in samo zame:


Kratek roman meni zelo ljubega avtorja, ki sem ga v času študija vedno predstavljala na kakšnih jezikovnih vajah ali navdušeno govorila o njegovih delih. Ta kratek roman o dveh znanih igralcih viole Sainte Colombu in Marinu Maraisu, po katerem so posneli tudi znan film, so pod mentorstvom moje profesorice in zdaj kolegice prevedle tri študentke. Malo digresije: a ni to krasen projekt, odlična ideja: študentje na konkretnem delu pod mentorstvom profesorja ustvarijo konkretno delo, za javnost. Zdaj se projekt nadaljuje z drugo skupino študentov (študentk), drugim avtorjem in delom. Odlična pobuda, ki bi jo morali na naših fakultetah pogosteje posnemati, saj mladi potrebujejo konkretne izkušnje, potrebujejo tudi mentorstvo (še ena dobra zamisel).

Naj se še malo vrnem h knjigi. To jutro, ko sem lahko pozneje vklopila računalnik in pregledala pošto, je bilo njeno. Hvala N. za knjigo! Spet sem vznemirjena. Znova PQ, ki ga je na glas brala A. na mojem prvem študentskem InterRail potovanju po Slovaškem, Češkem in Poljskem. Takoj me je prevzel s tistim svojim značilnim, mestoma izzivalnim slogom. Starimi (resničnimi?) zgodbami, pogosto v povezavi z glasbo, iskanjem etimologije besed (latinščina!) in igranjem z besedami, zvoki, francoščino, neposrednostjo. Njegove knjige imam na osrednjem delu knjižnih polic in rada jih vedno nova odpiram. 


L'amour est la relation sans merci. Rien ne l'exaucera. Aucune paix ne l'attend. Et s'il en est ainsi ce n'est pas la faute de l'amour ni la responsabilité de l'un des deux membres du couple que, dans le même temps, il attelle et qu'il exile,
qu'il domicilie sur le paroi de l'autre (derrière la peau de l'autre) qu'il ne cesse d'ignorer;
qu'il emboîte et qu'il tue. (Vie secrète)

Ni komentarjev:

Objavite komentar