Petdeset odtenkov

Hudirja, tole staranje prinaša nova in nova spoznanja. Na primer to, da obstaja več (petdeset?) odtenkov utrujenosti. Na primer pomladanska in jesenska, ko se menjavajo letni časi in ure. Fizična utrujenost po napornih telesnih preizkušnjah - ok, priznam, maratona še nisem tekla in takšne utrujenosti po mojem nisem izkusila, okopavanje in podobna vrtna opravila ji verjetno ne sežeta do kolen, čeprav do križa le prideta. Potem je tu tista možganska utrujenost, ko telo sicer funkcionira, možgan pa se zaradi velikega napora upre in ni sposoben sprocesirati svojih običajnih miljavžnt funkcij, hudiča, še enega navadnega stavka ne zna izusiti z glavo in repom (oh yes, tudi (predvsem!) nam jezikovalcem se to zgodi po kakšni dalj časa trajajoči ali drugače intenzivni obremenitvi). Da ne pozabim psihološke, morda lahko rečem celo odnosne utrujenosti, ko neke zadeve premlevaš in premlevaš, sam ali v odnosu, in na koncu ne zmoreš več. 

No, pride pa tudi tista totalna utrujenost, ki zajema vseh (petdeset) odtenkov in je posledica nekajdnevne (tedenske?) nespečnosti ali stalnega zbujanja v poljubno dolgih intervalih, pri čemer je najkrajši polurni, najdaljši pa v najboljšem in izjemno redkem primeru štiriurni. Če k temu dodaš še predirljivo jokanje, ki se ustavi le, ko šestkilsko štruco dvigneš v naročje, potem se glavobolu (zaradi razsajajočih virusov, seveda) hitro pridruži še bolečina v križu, če moraš v svoj vsakdanjik vključiti še kakšno drugo zunanjo spremenljivko pa v vsem kaosu odpove še možgan in si v totalnem zosu. Pardon utrujenosti. 

Ampak vse mine, anede, in v resnici se da še tako utrujene možgane kdaj pa kdaj prefilmati in greš nasmejan in navdušen nad svojo smejočo in grlečo šestkilsko štruco na sprehod po soncu. In čez par dni že pozabiš na vse miselne akrobacije, ki so bile potrebne, da si zorganiziral dejavnosti in redne obroke in čisto perilo. Če ga pa že ne prefilmaš, pa zna najti tudi tisto minuto ali deset, ko ni konec sveta, če se preprosto ugasne in mrkneš v s'nek, naj bo naokrog še tak direndaj. Bo že držalo, da se človek vsega navadi ;)