ponedeljek, 23. december 2013

Take in drugačne modrosti

"A ja, dve hčerki imaš? Priporočam še kakšnega otroka, jaz imam štiri, fante … Človek postane veliko bolj flegma, se lažje spopade s stresom, v bistvu potem v tolmaški kabini prav počiješ, pa če je še tako naporno in nepredvidljivo …" mi je pred leti razlagala kolegica tolmačka, ko sem se enkrat malo sesula med delom in te besede so se mi prav usedle v možgane. Pogosto razmišljam o tem, sploh odkar nas je pet pod eno streho. Naj se sliši še tako neverjetno, sumim, da je imela prav.

*****

"Uh, bronhiolitis? Bolnica? Oh, naj te potolažim, nas je to doletelo pri vseh od petih otrok, razen najstarejšem. Nimaš kaj. Ne se sekirat, ne moreš nič naredit proti temu. Če pride, pride, greš v bolnico in se pozdravi. Pomembno je, da se naučiš dobro opazovati otroke, da vidiš, kdaj pride do odstopanja od normalnega stanja, dihanja. Ampak ne pretirano skrbet in bit panična. Zdaj imate dojenčka, to je čas veselja!" Mimobežen pogovor z mamico, ko sva prišli vsaka po svojo hčerko v glasbeno šolo. Od takrat naprej mi je lažje. Res je, bolezen ali strah pred njo ne sme postati osrednja tema, so druge, lepše in bolje vesele stvari, ki si to zaslužijo.

*****

Epilog
Nisem najbolj potrpežljive sorte. Vajena sem večopravilnosti, učinkovitega ravnanja. Urniki in seznami me pomirjajo, brez njih sem izgubljena in neučinkovita.
Ampak.
Otroci me učijo. Da z umirjeno besedo pridem dlje kot z izbruhi vzkipljivosti. Da ima tudi večopravilnost svoje meje, posebej če vključuje igro/dejavnosti z otroki. Da je najbolj škoda ne tistih dni, ko nisi obkljukal vseh obveznosti in se nisi držal urnika, ampak tistih, ko si se tako strogo držal urnika in kljukic na seznamu, da je mimo tebe spolzel ves dan in nešteto priložnosti za spontano igro, smeh, lep dan. Za toplino in bližino. Ni pomembno samo to, kar mi učimo otroke, ampak tudi to, da damo priložnost otrokom, da oni nas kaj naučijo in spremenijo. Na bolje, seveda! ;)


3 komentarji:

  1. He he, tudi jaz velikokrat splaniram dan (najprej bomo šli tja, pol tja, pol,...) in sem presrečna, ko moj na internetu opazi, da je pa višje sonce in popravimo plan v sekundi: na sonce!

    Bolezen...ja, ko so otroci bolni, je grozno. In potem šele res ceniš dni, ko so zdravi, pa četudi te zjezijo tako zelo, da bi jih najraje kam poslal, ali vrgel skozi okno. :P

    OdgovoriIzbriši
  2. Joj, temu komentarju sem se tako narežala, "vrgel skozi okno"! :P Tako iskreno, se mi zdi, da si mnogo mamic ne upa tega priznati, ker bi izpadle grozne ali kaj. Meni se pa čisto običajno zdi, da imaš kdaj tudi teh srčkanih lupčkov prav poln kufer ;)
    In ja, jaz sem komaj ob otrocih ugotovila, kako pomembno je zdravje, kako nujno je biti na svežem zraku. Prej se mi je vedno to tako samoumevno zdelo in nepomembno, ampak po par takšnih, tudi resnih izkušnjah, vidim, da je resnično pomembno samo to, da smo zdravi.

    OdgovoriIzbriši
  3. Hja, če je pa res. Sem ter tja jih mamo res poln kufer. Pa sej jih mamo radi, ampak znajo pa tud dvignit pritisk... In kot praviš, so pa res tudi take mamice, ki tega ne priznajo. Ampak, po mojem mnenju take lažejo še same sebi. Pa s tem niso nič boljše od nas, ki povemo po resnici, a ne?

    Kot si napisala ti v voščilu - res se sliši klišejsko - ampak je čist res: zdravje je naš največji zaklad!

    OdgovoriIzbriši