Dobro pri zdravniku se ugriznem v jezik in seveda natančno izračunam (kot da ni na kartonu napisano!), ampak v vseh drugih okoliščinah se mi ne zdi smiselno niti potrebno navajati do dneva in ure točne starosti. Ne otrokove, še manj pa svoje, seveda! ;)
Koliko sem stara, sem nehala razmišljati enkrat v srednji šoli, ko sem začela "uživati" življenje. Kaj me briga, jaz sem mlada! In na vsako vprašanje o starosti sem morala vedno znova premisliti in preračunati. Potem v študentskih letih se zadeve niso bistveno spremenile, po dvajsetem letu sem imela vsaj šest ali sedem let občutek, da imam tam nekje 22, no 23 let. Zdaj pa grem proti tridesetim. Tako naokroglo. Saj v resnici ni pomembno, ali pač?
Morda se mi bo sčasoma teža let začela poznati tudi pri takšni natančnosti in bom hudičevo dobro vedela (izstrelila/zamolčala), ali sem 31 ali 39, 42 ali 48 in podobno. Ampak zdaj se mi zdi, da vse to niti ni pomembno. Ne potrebujem predalčkanja pred 30, po 30 in podobno, niti (sploh!) takrat ko me slučajno kaj piči in grem iskat kremo za obraz (november je že, lahko bi se podvizala). Bistveno je, da smo zdravi, da živimo, delamo, (se) imamo radi in smo ustvarjalni.
Sem se pa danes celo še pred večerom spomnila, da sem pred natanko 18 meseci postala drugič mama. Čas leti! Mala miška je že velika deklica, hodi in še raje teče, rada riše in sestavlja lego kocke, najraje ima besedno zvezo "mami gej!", tudi ko se pogovarja z atijem ali sestro; na srečo je odkrila kimanje, tako da je naše sporazumevanje zdaj že na konju; posnema pa že vse možne glasove in samo čakam, kdaj me bo zadela s kakšno pametno! Nikoli ne gre spat brez svojega zajčka in počasi bo verjetno le prešla na brezplenično življenje, seveda če bo uspela najti zadostno količino ritnega miru.
Lepo nam je in stari smo ravno dovolj.
No, pa se je izkazalo, da IE krade komentarje :-(
OdgovoriIzbrišiBi še enkrat ... ? Torej, najboljša leta preverjeno pridejo po 30., vendar tudi takrat ni nujno, da veš, koliko si stara. Moj možgan večino časa ve le, da se približujem 40., vse ostalo pa ga ne zanima preveč, tudi za ostale stvari, ki so me sekirale pred 30., se ne zanima preveč ...
En dan na leto sem tudi stara toliko kot dragi, potem pa sem naslednji dan spet eno leto starejša, kar pa ne pomeni, da veva, koliko sva stara, številke se nama kar izmuznejo.
Dragi itak pravi, da sva vedno mlajša, kdo pa bo potem odšteval ... :-)
Odlično stališče! :)
OdgovoriIzbrišips: pa sožalje za IE (pri nas se je izkazalo, da je probleme delal quicktime predvajalnik... )
Quicktime, a? Pa ravno včeraj sem odstranila nekaj jabolčnih zadev, mogoče bi pa še tega ... Me veseli, da ste našli rešitev ...
OdgovoriIzbrišiUf, to se pa tudi jaz vedno jezim, ko moram računat starost. In ja, tudi jaz sem nehala štet svoja leta (pa to ni strah pred staranje, a ne da ne?!); v petek je imela moja mlajša sestra rojstni dan. Koliko? 25. Kako ona 25?! Saj jih še jaz nimam toliko!!! ;)
OdgovoriIzbrišip.s.: Malo pozno odkrila tvoj blog. Ampak bolje tako ...