Mini gurman

Naš najmlajši ima že od samega začetka svojevrsten "odnos do hrane", če temu lahko tako rečem. Ali mu je gladko vseeno in sploh ne bi jedel ali pa je, kot da že teden ni in ne bo nič dobil. Zdaj ko poskušamo uvajati še kako nemlečno hrano, je enako. Žlico sem mu poskusila predstaviti že pred kakim mesecem dni, malo iz radovednosti malo iz naveličanosti vseh tistih komentarjev, da se ponoči tako pogosto zbuja, ker je pač, seveda, lačen (mhm, komentar, ki ga mamice tako rade slišimo …). Pa se je vedno končalo z dretjem, v smislu Pa kaj ti je mtka, odpni modrc pa me nehi že sekirat! No, potem se je pa enkrat kar na lepem odločil, da pa mogoče kašice niti niso tako slabe. Posebej, če so lepo servirane in se lahko vmes pogovarja s kakim "upstanding citizen" (beri: šlata in pljuva). Bohinc mu je strašno všeč! No, sem mu obljubila, da bo prav kmalu dobil soimenjakovo oz. svojo šalco, ker zdaj si jo pa res zasluži (po možnosti še tako z večjim volumnom!).