Jaz vztrajam po začetem načrtu, čeprav imam ves čas občutek, da bi lahko še malo, malo hitreje, malo dlje, malo več, ampak racionalno vem, da so ti občutki varljivi in da je treba stopnjevati postopoma, da se sklepi, vezi, mišice postopoma navadijo, utrdijo. Raje počasneje, pa brez poškodb ali bolečin - to je moj tokratni moto. In na srečo sem od nekje privlekla eno železno voljo, da se zdaj držim predvidenih dnevov, vmes delam malo pilatesa in vaj za moč in … počutim se živo! Kot prerojena, res. Več energije imam, več volje, več potrpežljivosti, skratka izboljšanje na vseh ravneh, ne samo kar zadeva fizično pripravljenost. Kar je konec koncev tudi moj cilj. Doseči kar se da dobro ravnovesje med običajnimi družinskimi (pozneje tudi delovnimi) obveznostmi in fizično aktivnostjo in tako poskrbeti za zdravje, fizično in psihično.
Drugi teden vadbe se je nadaljeval z enim krajšim in lažjim treningom (1 min teka+2 min hoje * 10), kar se mi zdi psihološko zelo dobro, ker je precej manj naporno kot pri prvem treningu in tako s tem menjavanjem napora zagotavljaš raznolikost in ne pregoriš, kakor bi se zgodilo, če bi stalno samo stopnjeval (kar se je ponavadi zgodilo meni: v velikem zagonu sem vsakič hotela še malo več, dokler se nisem preforsirala …).
Kar pa je tokrat še bolje, je da sem mogoče poleg virtualne sotekačice in podporne skupine zdaj našla še dejansko kompanjonko za skupni tek. Včeraj sva šli prvič skupaj teč in tretji trening drugega tedna je kljub večji obremenitvi (2 min teka+2 min hoje *10) minil kot bi mignil in začuda nama tudi tem pogovora ni zmanjkalo ;) Skratka, moj tekaški plan dobro napreduje in vesela sem zase in za vsakega, ki sem ga uspela tako ali drugače nagovoriti. In v soboto začnem že tretji teden!! :D
<3
OdgovoriIzbrišiTooooooo, bravo!!!!! Le tako naprej!
OdgovoriIzbriši:) Sej še sama komaj verjamem! Kako gre tebi, techka?
OdgovoriIzbrišiPrejšnji teden sem odtekla samo 2 treninga. :-( Danes grem na tretjega, potem grem čez kak dan na teden 3. Ni mi zneslo...sem te ubogala, nisem šla 2 dni zapored, potem je pa vedno nekaj vmes prišlo - ali so se napovedali obiski, ali pa nisem imela "varuške". Ampak, sem tudi kar ponosna sama nase...mi kar gre. :-)
OdgovoriIzbrišiPrav ponosna sem na vse. :)
OdgovoriIzbrišiTechka, saj ti gre dobro, kar tako naprej. Z mojim sem se dogovorila, ob katerih dnevih in pribl. urah želim teči in zdaj se tega držim skoraj kot pijanec plota, v bistvu pa srečna, ker vem, da ob tistih terminih pač ni nobenih zdržkov, da lahko grem in je on doma - zaenkrat nam funkcionira. Je pa tudi on športno aktiven, hčerki imata nekaj dejavnosti, hkrati želimo, da sta veliko zunaj, tako da še bolj potrebujeva en razpored, da vsak pride na svoj račun (kar sicer pogosto divje zgleda, ampak vse se da, če se hoče, sej veš! ;)).
OdgovoriIzbrišiRes je, vse se da, če se hoče! :-)
OdgovoriIzbrišiIn glede na to, kako me spodbujate vsi po vrsti (jzf in Anita, obema hvala!), mi volje še vedno ne primankuje! :-) JUPI JEJ!!!